Koliko desetletij lahko v Neku zdrži Rožman

Nekateri direktorji vztrajajo na položajih več desetletij.

sob, 10.02.2018, 06:00

Ljubljana – Stanislav Rožman vodi Nuklearno elektrarno Krško (Nek) že trideseto leto. Aprila mu bo mandat potekel, a vse kaže, da bodo nadzorniki skoraj sedemdesetletniku, ki je nadziral že gradnjo nuklearke, podelili nov mandat. »To je še vedno najboljša rešitev,« pravi prvi med njimi Martin Novšak.

Nadzorni svet Neka, ki ga sestavljajo trije predstavniki iz Hrvaške in trije predstavniki iz Slovenije, bo o tem, kdo bo vodil elektrarno prihodnjih pet let, odločal marca. Mesec kasneje poteče Rožmanu mandat. Predsednik nadzornega sveta Martin Novšak, ki je hkrati predsednik uprave lastnice slovenskega dela nuklearke, družbe Gen energija, pravi, da imajo v družbi »precej zelo dobrih naslednikov, a še vedno je imenovanje dosedanjega predsednika uprave najboljša rešitev«. »Verjetno bo ostal,« je odgovoril na vprašanje, ali se bo Rožman po 30 letih poslovil.

Nadziral že gradnjo

Rožman je vodenje Neka prevzel julija leta 1988, star 40 let. Preživel je tako razpad Jugoslavije (spomnimo, da je bila elektrarna zgrajena za potrebe Slovenije in Hrvaške), spremembo sistema, lastninsko preoblikovanje in vseh 12 dosedanjih vlad. Gre za tako dolgo obdobje, da baza podatkov Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) vsega niti ne razkriva. Iz njegovega življenjepisa, objavljenega v bazi Arnes, je tako moč razbrati, da je bil Rožman delovodja že v času gradnje nuklearke med letoma 1975 in 1982. Po izgradnji je postal vodja operacij. Skratka, ne samo da jo vodi že od vsega začetka, bil je eden vodilnih že pri njeni zgradnji.

V vodstvu Neka sedi poleg Rožmana še član uprave Hrvoje Perharić, ki mu, kot je pojasnil Novšak, mandat poteče novembra prihodnje leto. Novšak ne vidi težav v dejstvu, da vodi družbo že tri desetletja isti človek, čeprav vzbujajo načeloma tovrstni primeri številne pomisleke in vprašanja, predvsem glede nadzora.

Čeprav Rožman glede svojega mandata nedvomno izstopa, pa nikakor ni edini. Med stoterico državnih in paradržavnih podjetij ter večjih državnih ustanov je sedmerica v sedlu še iz prejšnjega stoletja, kar petina pa jih je v sedlu že več kot desetletje. V času vlade Mira Cerarja je stolčke medtem zamenjala več kot tretjina direktorjev ustanov, v katerih ima država velik vpliv.

Z Rožmanom primerljiv Likar

Približno primerljiv staž z Rožmanom ima kljub temu le še direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje (SIQ) Igor Likar, ki je v sedlu zadnja leta zelo dobičkonosnega zavoda že vse od ustanovitve leta 1993. Zadnja leta se stolčka oklepa tudi tako, da nasprotuje preoblikovanju zavoda v gospodarsko družbo.

Za povečavo klikni na grafiko.

Precej manj težav z obvladovanjem položaja ima direktor KDD Boris Tomaž Šnuderl, ki je tudi v sedlu že vse od ustanovitve leta 1995. Šnuderl je aktivno sodeloval že pri ustanovitvi družbe, ki ima monopol nad vodenjem baze lastnikov vrednostih papirjev v Sloveniji. Še več, s spremembami zakonodaje v zadnjih letih morajo tudi denimo manjše delniške družbe izdajati delnice izključno v nematerializirani obliki in jih seveda vpisati v KDD.

A za razliko od Rožmana pa KDD ni prvi Šnuderlov projekt. Aktiven je bil namreč tudi pri (ponovni) ustanovitvi Ljubljanske borze in bil med letoma 1990 in 1995 tudi član uprave, ki jo je vodil Draško Veselinović. KDD je bil, podobno kot Ljubljanska borza, ob ustanovitvi v lasti članov, za katere je KDD opravljal storitve, zadnja leta se lastništvo koncentrira. Pri tem pa je zanimivo, da kar petina delničarjev ni vpisanih v register KDD, ampak ima podatke o lastnikih notar Bojan Podgoršek. KDD oz. Šnuderla smo na seznam uvrstili, ker ima KDD z zakonom predpisan monopol za opravljanje storitev. Njegovo usodo tako kroji država.

Med večjimi borznimi družbami izstopa Bobinac

Edina ženska med prvo peterico je Milena Sisinger, ki že od leta 1997 vodi mariborsko invalidsko podjetje Bodočnost. Družba ima po podatkih baze Gvin 155 zaposlenih. Število zaposlenih se je v zadnjih petih letih več kot podvojilo. A vodenje invalidskega podjetja z več kot sto zaposlenimi s posebnimi potrebami,kot kaže, ni težavno. Milena Sisinger je namreč zadnja leta javnosti bolj znana kot stečajna upraviteljica.

Med direktorji večjih borznih družb ima najdaljši staž Franjo Bobinac, ki je v sedlu velenjskega proizvajalca od leta 2003. Bobinac je sicer v upravi družbe že vse od leta 1998. Še pred njim je leta 1993 v upravo Krke sedel Jože Colarič, ki pa je vajeti prevzel v začetku leta 2005.

Prijavi sovražni govor