Tiskane izdaje
Ljubljana – Povprečni bruto prejemki uprav javnih delniških družb so se od leta 2009 do lani povečali iz 388 tisoč na 470 tisoč evrov, je pokazala Raziskava o prejemkih uprav in nadzornih svetov v obdobju 2010-2012, ki sta jo pripravila družba Deloitte in Združenje nadzornikov Slovenije.
Največ je v omenjenem obdobju zaslužila uprava Krke, 2,3 milijona evrov lani.
Tudi povprečni prejemki nadzornih svetov so v preučevanem obdobju narasli iz 51 na 92 tisoč evrov. Leta 2010 so bili najdražji nadzorniki Istrabenza, leto kasneje Mercatorja in lani Zavarovalnice Triglav.Raziskava podatke primerja s podobno raziskavo iz leta 2009, ki je primerjala prejemke uprav in nadzornikov med letoma 2007 in 2009.
Že takrat so ugotovili, da se je strošek vodenja in nadzora družbe iz 524 tisoč v letu 2007, znižal na 450 tisoč v letu 2009, torej za približno 14 odstokov. Povprečni bruto prejemki člana uprave so leta 2009 znašali 388 tisoč evrov, člana nadzornega sveta pa dobrih 60 tisoč evrov.
Raziskava ugotavlja tudi obratno sorazmernost med višino menedžerske plače in donosnotjo družbe.
Razprava, ki je sledila predstavitvi raziskave se je vrtela zlasti okoli višine teh prejemkov in omejitev na te prejemke, ki jih je prinesel Lahovnikov zakon.
Razprava o primernosti plač
Psihologinja dr. Eva Boštjančič je menila, da je delo menedžerjav odgovrno, saja lahko napačna odločitev pomeni izgubo 100 delovnih mest. Zato po njenem mnenju ni smisleno postavljati zgornjih omejitev.
Glede Probanke, kjer so bili nadzorniki in uprava medn anjbolje plačanimi v državi, pa je banka kljub temu šla v likvidacijo, pa je odvrnila, da je to težko komentirati.
Cvetka Selšek iz SKB banke je dejala, da je primerna plača menedžementa tudi spodbuda za odpravo korupcije. Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Borut Jamnik se s tem ni strinjal in poudaril, da na takšnih mentih ne morejo sedeti koruptivni ljudje.
Po Jamnikovem mnenju so prejemki nadzornikov in upravv mejeh primernega. Izpostavil je problem pomanjkanja kriznih menedžerjev pri nas, ki bi jih bilo treba zato bolje nagraditi.
Direktor državnega Uniorja Darko Hrastnik je povedal, da so tudi oni tak primer. Sam ima 6500 evrov bruto plače, določeni podrejene pa plačuje več: »Smo v situaciji, kjer določeni podrejeni morajo imeti višje plače, če jih želimo obdržati.«
Podobno situacijo imejo tudi v Savi Re, je pojasnil predsednik uprave te družbe Zvonko Ivanušič.
