Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropska komisija je po daljših posvetovanjih prejšnji teden sprejela nove, že tretje, smernice o podpori držav članic EU letališčem in letalskim družbam. V združenju evropskih letalskih prevoznikov (AEA) so takoj opozorili, da bodo smernice odprle vrata k odtekanju javnega denarja.
Evropska komisija želi s smernicami zagotoviti dobre povezave med regijami, povečati mobilnost državljanov in zmanjšati izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Državna pomoč je pri naložbah v letališko infrastrukturo dovoljena, če obstaja resnična potreba po prevozu, javna podpora pa je nujna za zagotovitev dostopnosti regije.
Smernice določajo višino pomoči glede na velikost letališča, operativna pomoč regionalnim letališčem, ki prepeljejo manj kot tri milijone potnikov letno (na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana jih je bilo lani 1,3 milijona), je dovoljena za prehodno obdobje desetih let, da lahko letališča prilagodijo svoj poslovni model. Prav tako je ob časovnih omejitvah dovoljena zagonska pomoč letalskim družbam za uvedbo novih letalskih poti.
V AEA, kjer pišejo o izkrivljanju konkurence, menijo, da je desetletno obdobje odločno predolgo, saj bi posamezno letališče moralo pokazati upravičenost vlaganj precej hitreje. Opozarjajo tudi na neprimernost odpuščanja starih grehov. Novi izvršni direktor AEA Athar Husain Khan poudarja, da bi morala biti državna pomoč na evropskem notranjem trgu dovoljena le tam, kjer ne bi ogrožala konkurenčnega boja.
Z liberalizacijo letalskega trga so se leta 1997 pojavili prvi nizkocenovniki, katerih poslovni model je ob nizkih stroških temeljil tudi na takih ali drugačnih subvencijah, ki so jim jih plačevale lokalne ali državne skupnosti. Predlani so nizkocenovniki prvič presegli tržni delež rednih (mrežnih, nekoč nacionalnih) letalskih prevoznikov.
Znan je sodni primer Ryanairja in nedovoljene pomoči, ki jo je ta dobil za lete na belgijsko letališče pri Charleroaju. Isti prevoznik je nekaj časa, dokler je lete subvencionirala lokalna turistična skupnost, letel tudi v Maribor. Poslovni model Ryanairjevega glavnega tekmeca Easyjeta je sicer nekoliko drugačen, storitev je na višji ravni, zato pa so dražje tudi vozovnice, pa vendar je pred leti hitro ukinil lete med Ljubljano in Berlinom, čeprav so bila letala dobro, a prezgodaj napolnjena.
Tovrstna dovoljena državna pomoč lahko služi razvoju in povezanosti regije ali v našem primeru celotne države. V Aerodromu Ljubljana pozdravljajo sprejem novih smernic v taki obliki in ugotavljajo, da so bolj jasne kot so bile prejšnje in pomenijo boljše rešitve zlasti za manjša letališča, kot je tudi Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Ugotavljajo, da Komisija s smernicami priznava konkurenco med letališči, kateri je izpostavljen tudi Aerodrom Ljubljana. Generalno gledano so te smernice bolj ugodne za letališča (višji prag za operativno pomoč, ni potrebno vračati javnega denarja za investicijsko pomoč, …) in omogočajo spodbujanje razvoja letališč.
