Konkurenčne Slovenije britanski turistični delavci ne poznajo najbolje

Ljubljana - »Britanskim turistom lahko Slovenija nedvomno veliko ponudi in je zelo konkurenčna destinacija,« meni Mark Tanzer, izvršni direktor britanskega turističnega združenja ABTA. In dodaja, da so številni udeleženci konvencije prvič obiskali Slovenijo.

Konvencije združenja ABTA (Association of British Travel Agents), drugega največjega in enega najbolj uglednih turističnih združenj na svetu, v katerega je vključenih 1200 podjetij z okoli pet tisoč agencijskimi izpostavami in okoli 900 organizatorjev potovanj, se udeležuje blizu 450 vodstvenih delavcev turistične industrije. A dejstvo je, da bo treba še marsikaj storiti pri prepoznavnosti slovenske destinacije, saj je številni udeleženci konvencije, lani so se sicer zbrali na Hrvaškem, sploh ne poznajo.

»Organizirali smo študijsko potovanje udeležencev konvencije v Postojnsko jamo in britanski obiskovalci so bili pozitivno presenečeni, a ob tem smo hkrati ugotovili, da marsikdo ne le, da ne pozna naše jame, tudi slovenske turistične destinacije kot take ne,« ugotavlja Jaka Jug, vodja prodajne službe v podjetju Postojnska jama. V dneh, ko v slovenski prestolnici poteka konvencija glavnih odločevalcev britanske turistične industrije, so se povezali z eno od britanskih promocijskih agencij, ki v teh dneh udeležencem konvencije pošlje po twiterju po več promocijskih sporočil na dan.

Britanci opravijo več kot eno potovanje v tujino

Socialna omrežja so dejansko tudi v turizmu vse pomembnejša. »Ker se družba premika iz materialnega in zasičenega z dobrinami v obdobje, ko bodo za zadovoljstvo, identiteto in ustrezen status pomembna predvsem doživetja, ki jih bodo ljudje delili tudi prek pametnih telefonov, tablic in drugih sodobnih komunikacijskih orodij, mora turistična industrija izrabiti prav to, saj postaja pomembneje kaj počnemo in ne več koliko imamo,« je prepričan James Wallman, eden od včerajšnjih govorcev in avtor uspešnice Stuffocation.

Velika Britanija je takoj za Nemčijo drugi največji turistični trg v Evropi, britanski funt je še vedno ena najbolj močnih valut na svetu, Britanci imajo visoko kupno moč in na leto tradicionalno opravijo več kot eno potovanje v tujino. »Vsekakor bi si želeli britanski trg povrniti med ključno trojico naših glavnih trgov,« pravijo ob tem v Spiritu. Srečanje, ki poteka v Ljubljani pod motom »Green, Active and Healthy Slovenia«, že dlje časa generira pozitivno publiciteto o Sloveniji v najpomembnejših turističnih medijih v Veliki Britaniji, katere turistična industrija išče nove destinacije; pri tem bi bila pomembna vzpodbuda vzpostavitev ustreznih letalskih povezav med državama, izreden potencial za industrijo križarjenj v Veliki Britaniji pa je seveda tudi potniški terminal v Kopru.
Predsednik upravnega odbora ABTE Noel Josephides je včeraj ob srečanju z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem, Ljubljana je namreč z javno agencijo Spirit sogostiteljica konvencije, ponudil pomoč pri povezavah z neodvisnimi turističnimi agencijami, ki Slovenije v svojih katalogih še nimajo. Takšnih agencij je po besedah Petre Stušek, v.d. direktorice Turizma Ljubljana, žal še zelo veliko.

Lani smo v Sloveniji zabeležili 245 tisoč nočitev turistov iz Združenega kraljestva, tako da so bili po tem statističnem podatku na sedmem mestu, za turisti iz Hrvaške in pred turisti iz Srbije. Na vrhu pa so, tako kot že leta, italijanski, avstrijski in nemški gostje. Podoben je vrstni red tudi v letošnjem sedemmesečju, s tem, da so se turisti s Hrvaške na četrtem mestu skoraj izenačili s turisti iz Ruske federacije. Britancev je bila julija letos sicer nekoliko več kot julija lani, v sedemmesečju pa za skoraj tri odstotke manj, medtem ko je bil upad prenočitev turistov z Otoka v sedemmesečju skoraj šestodstoten. Prihodov vseh tujih turistov je bilo v letošnjem sedemmesečju za 5,6 odstotka več kot v lanskem, prenočitev pa za 1,1 odstotek več.

Britanci so lani v Sloveniji prenočili povprečno nekaj več kot trikrat, Rusi povprečno šestkrat. Največkrat. Vendar je turistov iz Ruske federacije letos manj (v sedemmesečju za 2,2 odstotka), število njihovih prenočitev pa je manjše, tako kot Britancih, za šest odstotkov. Skupen rezultat je pozitiven, ker so več prenočevali turisti iz Avstrije (plus pet odstotkov) in iz Italije (plus šest). Pri gostih iz Srbije je porast števila prenočitev 1,3-odstoten, pri Nemcih padec polodstoten.