Tiskane izdaje
V prvih devetih mesecih je skupina Krka prodala za 768,2 milijona evrov izdelkov in storitev. Prodaja družbe Krka v višini 705,2 milijona evrov je bila večja za dva odstotka. Čisti dobiček skupine v višini 115,4 milijona evrov je bil za štiri odstotke manjši. Colarič je poudaril, da so na rezultat »pod črto« vplivale predvsem negativne tečajne razlike, ki jih je bilo v devetih mesecih za 16 milijonov evrov, zato ta rezultat jemljejo kot uspeh. Že oktobra se je ta znesek zmanjšal za tretjino, zato je Colarič optimističen tudi za naprej. Terjatve so kljub težjim razmeram na več pomembnih trgih zmanjšali za 12 odstotkov, zaloge pa bodo v prodajno standardno najboljšem zadnjem četrtletju.
Krka še naprej ustvarja 90 odstotkov prometa z izvozom in le desetino na domačem trgu. Vodilna regija je srednja Evropa z 28-odstotnim deležem, kjer so prodali za tri odstotke manj, predvsem zaradi previdnosti kupcev na velikem poljskem trgu, ki ga z novim letom čakajo velike spremembe v nabavi zdravil. S 24,7-odstotnim deležem je druga najpomembnejša regija vzhodna Evropa, kjer se je prodaja povečala za 13 odstotkov, na ruskem trgu, ki je s 17-odstotnim deležem največji Krkin posamični trg, pa za štiri odstotke. Prodaja se je najbolj, za 14 odstotkov, povečala na trgih zahodne Evrope, ki v Krkini prodaji predstavljajo 23 odstotkov, Jugovzhodna Evropa je ob štiriodstotni rasti prodaje ohranila 14-odstotni delež, domači trg pa ob zmanjšanju prodaje za odstotek desetodstoten delež. Zdravila na recept predstavljajo v Krkini prodaji 82 odstotkov; prodala jih je za pet odstotkov več, od tega v Nemčiji skoraj pol več, doma pa nekoliko manj. Prodaja izdelkov za samozdravljenje se je povečala za štiri odstotke, veterinarskih izdelkov za 35 odstotkov, zdraviliško-turističnih storitev pa za 16 odstotkov.
Vse naložbe po načrtih
»Do konca leta bomo uresničili načrtovano prodajo v višini 1,07 milijarde evrov in 162 milijonov evrov dobička. Investicijska poraba 117 milijonov evrov bo nekoliko manjša zaradi zamikov montaže najdražje opreme, vse naložbe pa se izvajajo po načrtih. Zaposlenih bo 9181 (štiri odstotke več), skupaj z delavci s posredovanjem agencij pa skoraj 10.000,« je povedal Jože Colarič.
Potrjeni so tudi že Krkini načrti za leto 2012. S ponovno rastjo prodaje za šest odstotkov bo ta dosegla 1,134 milijarde evrov, neto dobiček je načrtovan v višini 170 milijonov evrov, zaposlenost nameravajo povečati še za pet odstotkov. Nadaljevala se bodo velika vlaganja z gradnjo 200 milijonov evrov vrednega obrata Notol 2, obrata v Krškem, širitvijo tovarne pri Moskvi itd.
Vrednost Krkine delnice na borzi ni povezana z rezultati. V Krki s tem niso zadovoljni in prvi mož Jože Colarič je včeraj potrdil, da bodo poskušali izboljšati njeno likvidnost s kotacijo na varšavski borzi. Ta je po njegovem najprimernejša iz več razlogov, med drugim tudi zaradi tega, ker je poljski trg drugi najpomembnejši posamični Krkin trg. Uvrstitev delnic iz sklada lastnih delnic na varšavsko borzo bo Krka izpeljala do konca junija 2012, v primeru neugodnih razmer na mednarodnih kapitalskih trgih pa bo še počakala. »Nisem človek špekulacij. Kotacija na tuji borzi ima svoj namen, a vsaj na začetku si ne obetam bistvenega zvišanja vrednosti delnice. S celim paketom računam na več 10 milijonov evrov pozitivne razlike,« je povedal Jože Colarič.
Krka lahko kotira tudi na Dunaju
Odločitev za kotacijo na varšavski borzi je Krka sporočila v času, ko glavni lastnik ljubljanske borze, borza CEESEG, prepričuje slovenske borzne družbe za dvojno kotacijo na Dunaju. To je eden od ukrepov, s katerim želi ljubljanska borza spodbuditi nelikvidnost na domačem borznem parketu, pri čemer se računa predvsem na delnico novomeškega farmacevta.
»Namen naše iniciative za tesnejše povezovanje trgov je ponuditi domačim izdajateljem nove možnosti dostopa do mednarodnih vlagateljev, kar lahko pozitivno vpliva na boljše tržne pogoje tudi za slovenske finančne posrednike in sedanje delničarje. Verjamemo, da je bila odločitev Krke sprejeta s podobnimi nameni ter da bo še naprej ostala pomemben del slovenskega trga kapitala in njenega razvoja. Glavni cilj naše iniciative je poiskati rešitve za razvoj in boljšo učinkovitost slovenskega trga kapitala skupaj z vsemi glavnimi udeleženci trga, in to ostaja še naprej naša prioriteta. Prihodnost slovenskega trga kapitala vidimo gotovo tudi v okviru skupine CEESEG,« je na vprašanje, ali kotacija Krke v Varšavi kakorkoli ogroža načrte za dvojno kotacijo na Dunajski borzi, odgovoril direktor Ljubljanske borze Andrej Šketa.
Izvršni direktor Alta skupine Aleš Škerlak pa ne vidi prav nobenega razloga, da Krka v prihodnje ne bi kotirala tudi na Dunaju.
»Odločitev za kotacijo na varšavski borzi je verjetno povezana tudi s tem, da je Krka na Poljskem bolj prepoznavna kot v Avstriji, saj ima tam svojo tovarno. S kotacijo v Varšavi bi Krka lahko privabila več investitorjev, tudi sicer Krka več posluje v vzhodni Evropi, kjer je Varšava najpomembnejši kapitalski trg, vendar pa to ne pomeni, da se Krka v prihodnosti ne bi odločila tudi za kotacijo na dunajski brozi, kar bi bilo za delničarje brez dvoma zaželeno.«
