Benčina pojasnjuje, da letos zaradi padca cen barvnih kovin na svetovnih trgih najverjetneje ne bodo dosegli načrtovanih 177 milijonov evrov prihodkov, zato pa bo dobička spet do deset milijonov evrov. »Zaradi gibanja cen, zlasti titanovega dioksida (TiO2), na kar vplivajo vsa dogajanja v svetu, se spet pripravljamo na leta suhih krav. Cinkarna proizvede le odstotek svetovnih potreb po TiO2, zato ne more določevati trendov, poleg najpomembnejšega nemškega trga sta naša pomembna trga tudi Turčija in Bližnji vzhod. Tudi našim lastnikom smo težko dopovedali, da so v naši panogi nihanja, a da smo nanje pripravljeni,« je še dodal na pogovoru o Cinkarni v Klubu podjetnikov Zlatorog.
Sicer se okoljskih napak podjetja v preteklosti zavedajo, a vzrok je to, da pred desetletji še ni bilo dovolj znanja in zavedanja o škodljivih vplivih na okolje. »Zaradi svoje dejavnosti nikoli ne bomo nemoteči za okolje, predvsem za lokalno. Prav negotovost, koliko bo Cinkarno stalo saniranje tovarniške lokacije in bližnje soseščine v prihodnosti, je odgnala zainteresirane kupce. Pri tem pa v preteklosti Cinkarna ni bila edina. Z odpadki, predvsem žlindro iz Železarne Štore, Cinkarne in Ema so v Celju nekoč nasipali poti, ceste, celo gnojilo se je z njo,« je še povedal Benčina.
Koliko stara bremena
Po drugi strani pa je opustitev prodaje Cinkarne Celje za okolje dobra. Benčina: »Brez Cinkarne bi strošek saniranja ostal lokalni skupnosti, saj država ni v takšni finančni kondiciji, da bi financirala sanacijo okolja. Zato je delujoče in uspešno podjetje, kakršno Cinkarna je, najboljše jamstvo, da se bodo okoljski problemi reševali. Dolgoročno bo proizvodnja našega glavnega izdelka, TiO2, zagotovo donosna.«