Tiskane izdaje
Brez dela bodo ostali tako delavci na matični, trboveljski lokaciji, kot v hčerinski družbi Apnenc v Zidanem Mostu. Tisti, ki so pristali v programu prezaposlovanja, pa bodo delo nadaljevali v cementarnah družbe Lafarge v sosednjih državah in v drugih gospodarskih družbah.
Trboveljska lokacija ni edina, v kateri so francoski lastniki izpeljali reorganizacijo. Ta je potekala na ravni celotne skupine in je zajela, kakor so sporočili iz LC, vso strukturo zaposlenih, od vodstvenega kadra do zaposlenih v proizvodnji. V srednji Evropi je Lafarge svoje poslovne enote združil v eno organizacijo s petimi tovarnami in šestimi trgi (Avstrija, Hrvaška, Češka republika, Madžarska, Slovaška in Slovenija). Trboveljsko cementarno tako zapuščata Andrew Schmidt, tehnični direktor, in Haimo Primas, finančni direktor, na lokalni ravni pa se prav tako ukinjajo nekatere funkcije.
Program reorganizacije oziroma pogajanja s sindikati in svetom delavcev so v LC potekala več mesecev. Kakor trdijo, so vodstvo LC v krčenje delovnih mest prisilili negotovost pri pridobivanju okoljskega dovoljenja, prepoved sosežiga in težke razmere v gradbeništvu.
Janusz Miluch, direktor LC, verjame, da je bila reorganizacija uspešna: »Še vedno pa smo nekonkurenčni. Še vedno nimamo okoljskega dovoljenja, zato pri proizvodnji cementa ne smemo uporabljati alternativnih goriv, in to kljub dejstvom, da delujemo z enako visokimi okoljskimi standardi kot ostale cementarne ter številni industrijski obrati v Evropski uniji.«
Miluch je prepričan, da je Lafargev primer pridobivanja dovoljenja z vsemi zapleti, ki so jim bili priče, osamljen tako v Sloveniji kot v Evropi. »Pred nami je zahtevno obdobje, vendar odločitev korporacije Lafarge o nadaljevanju proizvodnje cementa v Trbovljah dokazuje, da želi tudi v prihodnosti obdržati to cementarno. V kakšnem obsegu bo cementarna dolgoročno poslovala, bo odvisno predvsem od dovoljenja za sosežig in od razmer na trgu,« meni Miluch, sicer Poljak.
Tudi v svetu delavcev ocenjujejo, da so »v trenutnem položaju poiskali najbolj optimalne rešitve« za svoje ljudi. S pogajanji je zadovoljen tudi predsednik sindikata Etbin Marin, ki pa se zaveda, »da za vse ne bomo mogli poskrbeti, čeprav smo mnenja, da smo člani pogajalske skupine storili vse, kar je bilo v naši moči. Lahko trdimo, da je vodstvo do danes ugodilo prav vsem našim zahtevam.«
Vodstvo LC je odločeno vztrajati pri pridobivanju okoljskega dovoljenja, ki bi jim omogočilo sežigati odpadna olja, gume in plastiko. To, so prepričani, bi povečalo njihovo konkurenčnost na trgu in ustvarilo možnosti, da znova povečajo obseg proizvodnje in ljudem vrnejo nekaj delovnih mest.
