Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Tečaj delnic Pivovarne Laško je v torek »počival«, saj je Ljubljanska borza začasno zaustavila trgovanje z delnico PILR, ker bi bila sprememba večja od desetih odstotkov. Likvidnost te delnice je namreč zelo skromna in že majhen posel lahko zamaje njen tečaj.
Ker pa bi bil lahko razlog za skok tečaja tudi kakšen pomemben poslovni dogovor – pretresov v tej družbi pač že dolgo ne manjka –, smo kljub vsemu poskušali izvedeti, kaj je bilo v ozadju. Vodstvo Pivovarne Laško je namreč prejšnji teden začelo pogovore s predstavniki bank upnic in lastnic laške skupine, in sicer o položaju po zaustavitvi postopka prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju, o prepotrebnem reprogramiranju kreditov, o pogodbenem koncernu pa tudi o usodi naložbe v Mercator. Po besedah predsednika uprave PIL Dušana Zorka so pogajalci ta teden naredili kratek oddih zaradi šolskih počitnic, za skupno mizo pa se bodo spet usedli po začetku novega semestra.
Uprava Pivovarne Laško se z bankami poskuša dogovoriti za dolgoročni reprogram posojil, saj ji konec marca zapade v plačilo za okoli 150 milijonov evrov kreditov. Ustrezal bi ji reprogram na sedem ali na vsaj pet let z določenim moratorijem. Banke upnice so pivovarni posojila že doslej sproti reprogramirale (saj je dolžnica svoje obveznosti redno poravnavala), a zgolj na krajši rok, kar je za skupino precejšnje finančno breme; vsako leto samo za obresti nameni do 22 milijonov evrov.
Kako daleč so torej prišli v pogajanjih? Vodstvo Pivovarne Laško je svojim nadzornikom že prejšnji teden pojasnilo, da so stiki z bankirji zelo intenzivni. Dušan Zorko je včeraj priznal, da so pogovori bolj ali manj zahtevni, odvisno tudi od tega, v kakšni vlogi je posamezna banka, ali je zgolj upnica ali je hkrati tudi lastnica Skupine Laško. »Kljub temu menim, da bomo pogovore v doglednem času uspešno končali. Drugače niti ne more biti, saj smo kot skupina sposobni poravnavati obresti, zato menimo, da nam bodo banke prišle nasproti. Morda ne čisto tako, kot si sami želimo, ampak tako, da bomo našli srednjo pot, ki bo sprejemljiva za vse strani.«
Bankirje zanima tudi, kaj bo po propadu prodaje Mercatorja, kakšni so nadaljnji možni ukrepi prodajalcev. Precej pozornosti so namenili tudi uveljavitvi pogodbenega koncerna po sklepu skupščine Pivovarne Laško. Dušan Zorko je dejal: »Bankirje zanima, kako si to predstavljamo, kje vidimo prednosti in morebitne pasti. Zanima jih zlasti zato, ker je NLB kot sistemska banka nasprotovala ustanovitvi pogodbenega koncerna. Predstavili smo jim svoje razloge za to odločitev, ki bo med drugim pomagala pri vračanju kreditov. Bankam smo pojasnili, da bomo v strokovni svet, ki pripravlja organizacijske spremembe, vključili predstavnika bank, predvsem pa, da ni bojazni, da bi se zaradi tega zmanjšala kreditna zavarovanja. Nasprotno, še trdnejša bodo. A NLB mora do tega zavzeti stališče.«
Zorko ni hotel povedati, ali so se s svetovalcem konzorcija prodajalcev Mercatorja ING že sestali in dorekli nove okoliščine. To je namreč naloga svetovalca, ki naj bi se odzval ne samo članom konzorcija, ampak naj bi se s pojasnili obrnil tudi na javnost. »Dejstvo pa je, da danes nimamo v rokah takšne zavezujoče ponudbe za nakup Mercatorja, ki bi zadovoljila širše interese,« je dodal Zorko. Delnice strmo padajo
Medtem ko je tečaj delnice Pivovarne Laško po oceni Dušana Zorka na zelo nizki ravni – ostaja pri devetih evrih za delnico (»vendar se z njegovo višino ta hip žal nihče ne ukvarja«) –, strmo pada tudi tečaj delnice Mercatorja. Včeraj se je znižal za 3,9 odstotka in je po okoli 16.000 evrih prometa trgovalni dan končal pri 120 evrih. Ko smo to omenili Dušanu Zorku, je nesrečno zavzdihnil, češ da je to pač daleč pod 221 evri, kolikor bi prodajalcem za delnico plačal Agrokor.