Lastniki Begrada so našli strateškega partnerja

Novo mesto − Gradbeno podjetje Begrad je dobilo novega solastnika. Begrad invest, prek katerega menedžerji in nekateri drugi zaposleni obvladujejo dobro polovico novomeškega gradbinca, je namreč dokapitaliziral strateški partner, nam je potrdil generalni direktor Begrada Franc Panjan. Pri tem se Begrad dogovarja tudi za skupne nastope na trgu z enim tujim in enim domačim gradbincem.

Panjan je razkril le, da je strateški partner podjetje slovenskega državljana, ki dela v tujini. Njegovega imena in višine dokapitalizacije ni hotel razkriti. Dokapitalizacijo je pred dvema tednoma potrdila tudi skupščina Begrada invest, ki je v lasti menedžerjev ter nekaterih nekdanjih in sedanjih zaposlenih v gradbincu.

»Vplačilo dokapitalizacije je že bilo izvršeno, s čimer je Begrad invest poplačal preostali del obveznosti do bank,« je povedal Panjan. Po njegovih besedah je vlagatelj v Begradu invest pridobil kontrolni delež, vrata pa niso zaprta niti za nadaljnje vlaganje in pridobitev večinskega deleža. Begrad invest obvladuje 50,1 odstotka Begrada, 27,4 odstotka je pred kratkim iz stečajne mase SCT kupila družba AR Plane, slabih 11 odstotkov pa ima Hidrotehnik.

Kot je povedal Panjan, se pogovarjajo tudi o strateškem partnerstvu z dvema gradbenima podjetjema. »S tujim gradbenim podjetjem, večjim sistemom, se pogovarjamo za skupne nastope na večjih projektih v Sloveniji, s čimer želimo amortizirati pritisk okoli garancij. Videli nas boste na skupnem nastopu na razpisu za gradnjo džamije v Ljubljani. S slovenskim gradbenim podjetjem pa se pogovarjamo o skupnem programu nizkih gradenj,« je povedal Panjan.

Ta je dodal, da bodo s tujim – ta v Sloveniji še ni prisoten – in domačim gradbincem najprej sodelovali na skupnih projektih, ni pa izključen niti kasnejši lastniški vstop enega ali drugega podjetja v Begrad. »To je zelo pozitivna zgodba, dober je tudi odziv bank. Nam ni pomembno, kakšen lastniški delež ima kdo. Pomembno je, kako prebroditi krizo in kako narediti prave nastavke za jutrišnji Begrad,« je povedal Panjan.

Gradbeništvo se še vedno spoprijema s težavami

Panjan je sodelovanje s tujim gradbincem omenil v kontekstu lažjega pridobivanja bančnih garancij. Pridobivanje garancij je namreč ena večjih težav slovenskih gradbincev oziroma še več; v največji slovenski banki NLB, denimo, gradbeništvo uvrščajo med nestrateške panoge. »Gradbeništvo je v vsaki normalni evropski državi zaradi velikih multiplikativnih učinkov na druge panoge strateška dejavnost. Naše ključne banke pa so se zaradi pridobitve državne pomoči morale zavezati evropski komisiji, da bo gradbeništvo zanje nestrateško. Torej lahko pričakujemo zadržanost bank tudi tam, kjer bomo imeli poslovno priložnost, predvsem pri pridobivanju garancij. Podjetjem torej preostane le zmanjšanje obsega poslov, torej tudi zaposlenih, ali pa pridobitev partnerja z večjo kapitalsko močjo,« je dejal Panjan.

Ta je dodal, da razume ravnanje bank, ki so do gradbeništva bolj previdne. »Banke so namreč v zadnjih letih skupaj z gradbeništvom potegnile kratko.«

Po besedah našega sogovornika so razmere za slovensko gradbeništvo izjemno težke, predvsem za podjetja, ki večino prihodkov ustvarijo z visokimi gradnjami kot Begrad. Obseg poslov gradbenih podjetij se je v primerjavi s predkriznim obdobjem skrčil za 60 odstotkov, zato so nujni novi infrastrukturni projekti in učinkovito črpanje evropskega denarja.

Kljub vladnim priporočilom in zakonskim določbam, da najnižja cena ne sme biti edini kriterij pri javnih naročilih, je večkrat za javne naročnike cena še vedno edini kriterij. »Glede na to, da je glavni naročnik država, s kriterijem najnižje cene peljemo slovensko gradbeništvo proti dnu. Manj pomembni so namreč reference, kadri, opremljenost,« je bil kritičen Panjan.

Poslovno in finančno prestrukturiranje Begrada

Panjan je napovedal tudi program za poslovno in finančno prestrukturiranje novomeškega gradbinca z 200 zaposlenimi. Eno večjih preživelih gradbenih podjetij je lani ustvarilo 47 milijonov evrov prometa, ki ga letos načrtujejo povečati za 12 odstotkov. Ustvarili so 300.000 evrov dobička pred slabitvami, po odpisu terjatev pa 1,9 milijona evrov čiste izgube.

Begrad končuje gradnjo fakultet za računalništvo in kemijo v Ljubljani, kar je trenutno največji projekt na segmentu visokih gradenj v Sloveniji. Drugi pomembnejši projekti pa so gradnja 150 stanovanj v soseski Polje za ljubljanski stanovanjski sklad, objekt za Agencijo za okolje, nov Krkin obrat Notol v Novem mestu, osnovna šola Ajdovščina in vrtec v Brežicah.