Lek: »Soočamo se s previsoko obdavčitvijo stroškov dela«

 Tretjino vseh Sandozovih razvojnih projektov opravijo v Leku. Povprečna bruto plača 2718 evrov.

Objavljeno
03. februar 2015 20.07
Tiskovna konferenca podjetja Lek - Sandoz.Na sliki po predstavitvi je Petra naredila nekaj vaj ,vodstvo in novinarji so ji sledili. ljubljana, 03,02,2015
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Ljubljana – Lansko leto je bilo za Lek, člana skupine Sandoz, uspešno. V poslovanju so dosegli rast, povečali so obseg proizvodnje, utrdili položaj vodilnega Sandozovega razvojnega centra, razvili 27 novih ključnih izdelkov za najzahtevnejše trge, povečali število zaposlenih in imajo ambiciozne načrte.

Ob takšnih uspehih pa ima uprava Leka na čelu z Vojmirjem Urlepom več pomislekov glede slovenskega gospodarskega okolja. »Soočamo se s previsoko obdavčitvijo stroškov dela. Lani je Lek imel 140 milijonov evrov stroškov dela, od tega je bilo 70 milijonov namenjenih za neto plače zaposlenih, 70 milijonov pa za prispevke. S takšnimi stroški dela ne moremo več pričakovati večje konkurenčnosti,« pravi Urlep in dodaja, da se ob upoštevanju vseh izplačanih prejemkov kar 60 odstotkov zaposlenih v Leku uvršča v dohodninski razred, v katerem je dohodninska obremenitev 41-odstotna. Povprečna bruto plača v Leku je bila lani 2718 evrov.

Na zmanjšanje konkurenčnosti vplivajo tudi togost trga dela, delovnopravna zakonodaja in zbirokratizirano okolje. Zaradi takšne zakonodaje imajo poleg več kot 3100 redno zaposlenih za določen čas tudi več kot 600 zaposlenih prek agencij in 400 študentov. »Če bi imeli prožnejšo delovnopravno zakonodajo, bi lahko zaposlili večino agencijskih delavcev,« pojasnjuje član uprav Leka in izvršni direktor za kadre Samo Roš.

Vlaganja v raziskave in razvoj

V Leku nimajo težav s financiranjem novih projektov, za katere si prizadevajo pridobiti v konkurenci znotraj Sandoza, saj so uspešni pri kandidiranju za investicije, ki jih nato financira Novartis. Načrti za nove naložbe na vseh štirih Lekovih lokacijah v Ljubljani, Mengšu, Prevaljah in Lendavi so pripravljeni, vendar je od razmer v Sloveniji odvisno, kdaj se bodi uresničili. Znanje, dobro načrtovanje in kakovost, kot pravi Urlep, niso doma le v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah, ki svojim podjetjem nudijo konkurenčnejše okolje, kar velja tudi za države v naši bližini.

Lek bi znotraj Sandoza Novartisa laže kandidiral za financiranje novih naložb in več zaposloval, če bi slovenska vlada pokazala, da ima namen izboljšati konkurenčnost gospodarskega okolja, predvsem omenjene previsoke obdavčitve dela in trga dela, pravi Urlep. Od leta 2002, ko je Novartis prevzel Lek, je vanj vložil že skoraj 1,6 milijarde evrov. Vlaga tako v razvoj, kot v posodobitev in povečanje proizvodnih zmogljivosti ter v zmanjšanje vplivov na okolje.

Naj omenimo le nekatere lanske naložbe. V enoti sterilnih izdelkov v Ljubljani so na novi proizvodni liniji podvojili letno proizvodnjo liofiliziranih vial, v pakirnem centru v Lendavi so odprli dve novi pakirni liniji, v biofarmacevtiki Mengeš pa so odprli nove laboratorije za kontrolo kakovosti izdelkov z bioanalitskimi metodami.

Več kot polovico omenjenih sredstev je bilo namenjenih vlaganju v razvoj, z vlaganji v posodobitev proizvodnje pa so v Leku nadaljevali z visoko stopnjo inovativnosti, rasti in nenehnega izboljševanja produktivnosti. V času od prevzema so v Leku povečali tudi dodano vrednost na zaposlenega, in sicer s 76.000 na nekaj več kot 100.000 evrov.

Poslovni rezultati znani maja

Koliko prihodkov in dobička je Lek ustvaril lani Urlep zaradi politike Novartisa in Sandoza ni mogel razkriti. Rezultati bodo znani šele maja. Je pa Lek lani povečal proizvodnjo na vseh štirih lokacijah. Izdelke prodajajo prek Sandozovega prodajnega omrežja v 160 državah na vseh celinah.

Utrjujejo tudi svoj položaj vodilnega Sandozovega razvojnega centra. Sandoz ima osem takšnih centrov. Pet jih je v Evropi, dva sta v ZDA in eden v Kanadi, vendar skoraj tretjino vseh razvojnih projektov Sandoza opravijo v Leku. Lani so razvili 27 novih izdelkov za najzahtevnejše trge. Največ na novo razvitih izdelkov so prodali v Evropi, ZDA, Kanadi, Avstraliji, Braziliji, na Japonskem in seveda na tradicionalnih trgih, kot so Rusija, Poljska in Ukrajina. V Lekovem razvojnem centru zdaj teče več kot 280 razvojnih projektov.

Nadaljujejo tudi z naložbami, in sicer v proizvodnjo inovativne učinkovine everolimus v Mengšu in v visokoregalno skladišče v pakirnem centru v Lendavi, ki so ga začeli graditi septembra lani. Naložba v proizvodnjo učinkovine everolimus je pomembna predvsem zato, ker gre za učinkovino za originalno Novartisovo zdravilo za zdravljenje različnih oblik raka.

Naložba v visokoregalno skladišče je pomembna, ker je pakirni center v Lendavi eden večjih in pomembnejših Sandozovih pakirnih centrov, namenjen oskrbovanju več kot 60 trgov s končnimi izdelki iz Sandozovih tovarn po vsem svetu. V novem skladišču bo delo dobilo nekaj novih delavcev.