Les je še vedno precej neizkoriščen potencial

Lesarji najbolj pogrešajo povezovanje razvojno-raziskovalnih organizacij z gospodarstvom.

Objavljeno
09. marec 2016 18.21
M. Š.
M. Š.
Ljubljana - Les lahko postane eden temeljnih kamnov razvoja Slovenije, je na posvetu v okviru sejemske prireditve Dom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poudaril v.d. direktorja direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu Jože Prikeržnik. Kot nacionalni strateški vir pa mora dobiti pravo veljavo tudi v konkretnih projektih in izdelkih z visoko dodano vrednostjo.

Prikeržnik je tokratni 4. Razvojni dan gozdno-lesnega sektorja, ki je potekal v okviru sejma Dom, ocenil kot priložnost za pregled projektov in izmenjavo dobrih praks na področju lesnopredelovalne industrije. »Pogoje za razvoj imamo, na nas je, da jih izkoristimo tudi tako, da se povezujemo in sodelujemo,« je poudaril ob dejstvu, da lesarji sami najbolj pogrešajo povezovanje razvojno-raziskovalnih organizacij z gospodarstvom. Kot je med drugim izpostavil Prikeržnik, lahko kreativnost oblikovalcev in arhitektov ter znanje konstruktorjev in podjetij pripeljejo slovensko industrijo na pot trajnostne rasti.

Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec je opozoril, da je prilagajanje spremembam ključno za razvoj, bistveno pa je tudi sodelovanje lesnopredelovalnih podjetij z domačimi in tujimi raziskovalnimi institucijami. Razočaran je nad zdesetkanjem razvojnih oddelkov v lesnopredelovalnih podjetjih v zadnjih desetletjih ter nad premajhno pripravljenostjo raziskovalnih zavodov za sodelovanje z gospodarstvom.

Na to, da so prijave za evropske projekte zelo zahtevne, je pojasnil Igor Milek iz agencije Spirit Slovenija, a je dodal, da so bili dobro pripravljeni projekti na tej poti uspešni. Več uspešnih projektov se je prijavilo v obliki konzorcijev. Med njimi je tudi projekt Winterwax, katerega koordinator je bilo podjetje M Sora. To je bil obenem prvi slovenski projekt, ki je bil uspešen na razpisu Obzorje 2020.

Kot je pojasnila Barbara Šubic iz M Sore, gre za projekt izdelave oken iz termično modificiranega lesa, premazanega z naravnimi voski. Projekt, v katerem sodeluje osem partnerjev in bo trajal 22 mesecev, se zaključuje decembra, vreden pa je slabih 1,9 milijona evrov. Ob koncu projekta želijo trgu ponuditi omenjena okna ter fasadne elemente, premazane z naravnimi voski.

V okviru projekta so naredili več kot 80 različnih formulacij emulzij voska. Vosek sicer preprečuje, da voda pronica v les in da čim hitreje odteče. »V premazih z voski vidimo zelo velik potencial. V ta namen smo izdelali tudi pet vzorčnih hišk, ki smo jih postavili na petih klimatsko različnih lokacijah po Evropi, in sicer v Španiji, na Švedskem, v Ljubljani, v Žireh in v Nemčiji,« je pojasnila Šubičeva. V teh hiškah spremljajo barvne spremembe, razgradnjo lesa in vsebnost vlage v lesu. Obenem načrtujejo izdelavo za pospešeno staranje lesa.