Tiskane izdaje
Ljubljana – Skupina Airbus je v prvem letošnjem polletju, glede na isti čas lani, povečala dobiček kar za polovico, in sicer na 1,4 milijarde evrov. Airbusov tekmec – Boeing – je v istem primerjalnem času dobiček povečal za slabo petino, oba pa sta zadovoljna tudi z naročili.
Airbus je prihodke od prodaje v prvih šestih mesecih letos glede na prvo lansko polletje povečal za šest odstotkov, in sicer na 27,2 milijarde evrov. Boeing pa jih je za štiri odstotke na 42,5 milijarde dolarjev. Čistega dobička iz poslovanja v prvem letošnjem polletju je imel 2,6 milijarde dolarjev oziroma za 19 odstotkov več kot v lanskem.
Boeing in Airbus, ki oba veliko proizvajata tudi za vojsko, še naprej ostajata letalska velikana, za katerima vsi ostali proizvajalci zračnih plovil krepko zaostajajo.
Tretji največji proizvajalec letal na svetu – kanadski Bombardier – je imel namreč v prvem letošnjem polletju 4,9 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 8,9 odstotka več kot v istem času lani. A čistega dobička je imel v prvem letošnjem polletju manj kot v lanskem; natančneje, v letošnjem 155 milijonov dolarjev, v lanskem pa 180 milijonov.
Četrti na lestvici največjih proizvajalcev letal na svetu – brazilski Embraer – pa je imel v prvem letošnjem polletju dobre tri milijarde dolarjev prihodkov, kar je 13,6 odstotka več kot v lanskem, čistega dobička pa 147 milijonov dolarjev.
Obnova flot
K dobrim polletnim finančnim rezultatom proizvajalcev letal so največ prispevala naročila za proizvodnjo civilnih letal, saj je večina letalskih družb, kot kaže, že prebrodila krizo in začela obnavljati svoje flote s sodobnejšimi letali, ki porabijo manj goriva in so udobnejša za potnike. Tako bodo naročila civilnih letal predvidoma tudi v drugi polovici leta rasla, medtem ko bo proizvodnja vojaških letal najbrž še naprej upadala.
V Boeingu predvidevajo, da bodo letos proizvedli od 715 do 725 civilnih letal; se pravi desetino več kot lani. V Airbusu jih bodo predvidoma proizvedli kakšnih 630, so pa zelo zadovoljni z naročili za naprej. Samo na letalskem sejmu, ki je bil prejšnji mesec v Farnboroughu v Veliki Britaniji, so denimo dobili naročil za kar 496 letal, v prvih sedmih mesecih letos pa za 980 letal, če upoštevamo tudi odpovedi, gre za naročila za 705 letal. V istem času je kupcem dobavil 352 letal.
Boeing pa je v prvih sedmih mesecih letos kupcem dobavil 342 letal in dobil naročil za 823 letal. Bombardier v te dni objavljenem dolgoročnem načrtu predvideva, da bo v prihodnjih 20 letih kupcem prodal 13.100 letal z 20 do 149 sedeži. A če se vrnemo v bližnjo prihodnost, za katero so napovedi bolj zanesljive, je za letala CS, ki so opravila prve testne lete jeseni lani, dobil naročila za izdelavo že več kot 500 teh letal. Precej naročil dobiva tudi za letalo Q 400, manj zanimanja pri kupcih je za letala CRJ, stavijo pa tudi na poslovno letalo Challenger; mimogrede, Bombardier je vodilni proizvajalec poslovnih letal.
Embraer, ki je lani predstavil novo generacijo svojih reaktivcev E 175, je te dni objavil, da je od družbe Trans States Airlines dobil naročilo za 50 takšnih letal (vrednost posla: 2,4 milijarde dolarjev) in namero o nakupu še 50 takšnih letal do leta 2020; od družbe American Airlines je dobil naročilo za 60 takšnih letal, od japonske družbe Fuji Dream pa za šest. Pred tremi tedni pa je Embraer podpisal pogodbo s Kitajsko skupino HNA Tianjin o prodaji 20 letal E 190-E2 (vrednost posla 1,1 milijarde dolarjev), ki ji jih bo dobavil do leta 2018. Z domačim letalskim prevoznikom Azul pa je podpisal pismo o nameri, ki se nanaša na dobavo 50 letal E 195 (vrednost posla je 3,1 milijarde dolarjev). Mimogrede, Embraer s prodajo potniških letal uresniči dobro polovico svojih prihodkov, s prodajo vojaških zračnih plovil pa četrtino.
