Leto 2016 bo prineslo razširitev najemanja storitev IKT, davčne blagajne pa bodo okrepili mobilnost poslovanja

Anketa: Oblak in uporaba rešitev kot storitev bosta postala primarni način dela v podjetjih. To bo močno vplivalo na IT-oddelke, ki bodo prisiljeni, da se ukvarjajo s poslovnimi problemi in uresničevanjem digitalne strategije ter z vsebino, ki bo pomagala pri izboljšanju poslovanja

Mon, 11.01.2016, 08:00

Bo slovenski IKT-prostor kratkoročno res krojil le državni računalniški oblak? Direktorje domačih IKT-podjetij in direktorje informatike drugih večjih podjetij smo vprašali, po čem so si najbolj zapomnili leto 2015 v panogi in kaj pričakujejo od letošnjega leta.

Marjan Gobec, direktor, KOPA:
»Digitalna strategija ni bila več nekaj, o čemer smo samo razmišljali, ampak smo izvajali konkretne aktivnosti, ki omogočajo našim rešitvam in strankam, da so pripravljene na nove poslovne izzive. Velik poudarek je bil na dobri uporabniški izkušnji in razumevanju uporabnikov, ki izkušnje iz drugih oblačnih rešitev, ki jih vsak dan uporabljajo, selijo v poslovna okolja. Tudi v slovenskem IKT-prostoru je digitalna strategija ključna in ni dvoma, da bodo tisti ponudniki IKT-rešitev, ki se s tem vsaj posredno ne ukvarjajo, naleteli na neizprosno konkurenco, ki bo z novimi poslovnimi modeli prevzela njihove stranke oziroma kupce. Leta 2016 pričakujem nadaljnje povečanje povpraševanja na slovenskem in regijskih trgih. Računamo, da se bo vložek, ki smo ga namenili razvoju in izobraževanju, obrestoval. Oblak in uporaba rešitev kot storitev bosta postala primarni način dela, kar bo močno vplivalo na IT-oddelke v podjetjih, ki bodo prisiljeni v to, da se ukvarjajo s poslovnimi problemi in uresničevanjem digitalne strategije ter z vsebino, ki bo pomagala pri izboljšanju poslovanja.«

Alexis Lope-Bello, glavni izvršni direktor, Comtrade: »Leto 2015 si bom zapomnil po hitrosti razvoja tehnologije 3D-tiskanja, ki ji je usojeno, da spremeni in temeljito pretrese številne panoge. Gre za tehnologijo, ki spreminja pravila igre. Ko bo tehnologija v prihodnjih desetih letih postala razširjena med končnimi uporabniki, bomo morda priča neke vrste novi industrijski revoluciji. Kar pa zadeva slovenski IKT-prostor, bi rad rekel, da je v odličnem stanju, vendar ni tako. Živimo v svetu programske opreme. Delamo v zelo konkurenčnem okolju in na žalost je naš največji tekmec v Sloveniji vladna regulacija, pri kateri nas visoki stroški dela postavljajo v slabši konkurenčni položaj, po visoki obdavčitvi dela pa še vedno zaostajamo za drugimi državami. A sem kljub temu prepričan, da Slovenija lahko postane središče za tehnološka podjetja, čeprav trenutno ne more uspešno tekmovati. Od novega leta pričakujem, da bo podjetje Comtrade raslo v ZDA in na nekaterih ključnih evropskih trgih ter v Aziji in preseglo poslovne rezultate leta 2015, ki so bili zelo dobri.«

Simona Kogovšek, direktorica, Mikrocop: »Računalništvo v oblaku je bilo v letu 2015 na številnih področjih informatike prevečkrat zlorabljeno, kar pa ne velja za upravljanje dokumentov in zapisov, kjer se je pokazal velik napredek tako z uporabo spletnih tehnologij kot storitev v zasebnem oblaku. Upravljanje dokumentov in zapisov je pomembna tema številnih srednje velikih ter velikih organizacij, in čeprav se okrevanje gospodarstva v Sloveniji nadaljuje, se te iz različnih ekonomskih razlogov še ne odločajo za večje spremembe v informatizaciji in avtomatizaciji poslovnih procesov. Leta 2016 vstopamo v poslovno svetovanje in ohranjamo stalno prisotnost pri kupcih. Sedanje reference in izkušnje bomo izkoristili za pridobivanje novih projektov in storitev tako doma kot v tujini. Močneje bomo vstopili v finančni sektor v regiji z uveljavljenimi storitvami in izkušnjami iz Slovenije.«

Robert Trnovec, generalni direktor, Microsoft Slovenija: »Čeprav v številnih slovenskih organizacijah številne aplikacije še vedno ostajajo lokalne, so leta 2015 oblačne storitve postale prevladujoče pri novih projektih. To lahko pripišemo dejstvu, da so se podjetja začela zavedati pomembnosti digitalne transformacije, ta pa brez oblaka ni mogoča. Oblak je namreč skupaj z velikimi podatki, družbenimi tehnologijami in mobilnimi rešitvami ključen za digitalno preoblikovanje in brez naložb v ta področja preprosto ne bo mogoče uspeti na trgu. V prihodnje bo na prvem mestu poslovna vizija in vključevanje pravih odločevalcev, ki bodo določili tiste prioritete za naložbe v digitalne tehnologije, ki bodo zagotavljale najvišjo poslovno vrednost. Leta 2016 pričakujemo, da bodo podjetja, ki z digitalno preobrazbo mislijo resno, svoje poslovanje prilagodila trendom. Tradicionalne tehnologije, ki so v podjetjih prisotne že desetletja, se bodo vse hitreje selile v oblak.«

Gregor Veselko, predsednik uprave, Actual I.T.: »Ko govorimo o panogi IKT v svetovnem merilu, gre omeniti njeno eksponencialno rast z vse širšo dostopnostjo. Trendov, ki bodo narekovali jutrišnji razvoj, so veliki podatki, oblak in varnost. Tudi v slovenskem prostoru sem v razvojnem smislu zaznal veliko znanja in nadarjenosti. V podjetniškem smislu pa v splošnem ne znamo tega znanja in nadarjenosti unovčiti na način, ki bi nas hitreje in uspešneje pozicioniral na svetovni trg. O širšem gospodarskem in političnem okolju, ki bi moralo spodbujati razvoj podjetništva, pa sploh ne bi izgubljal besed. V Actual I. T. smo lani z novim lastnikom pridobili novo tržno dimenzijo ter razširili paleto produktov in storitev. Internacionalizacija poslovanja se je za nas šele dobro začela, tako da nas letos čakajo predvsem poslovne aktivnosti na tujih trgih in utrjevanje našega položaja, kjer smo že prisotni.«

Boštjan Košak, izvršni direktor Si.mobila in direktor Amisa: »Leta 2015 smo bili priča konsolidaciji telekomunikacijskega trga in to leto si bomo gotovo najbolj zapolnili po začetku združevanja podjetij Si.mobil in Amisa. Združitev bo imela pozitivne učinke tako za gospodinjstva kot podjetja. Pričakujemo lahko še intenzivnejše vlaganje v infrastrukturo, zanesljivejše storitve, predvsem pa oblikovanje paketov storitev, ki bodo na obeh segmentih omogočala prihranke in celovite rešitve. V ospredje pa vse bolj prihajajo konvergenčne storitve. Leta 2016 želimo obdržati vodilno vlogo ponudnika z največjim in najsodobnejšim omrežjem LTE v državi. Vlagali bomo v storitve in rešitve, ki bodo podjetjem omogočale precej izboljšati produktivnost in optimizacijo delovnih procesov. Naslednjo revolucijo pa vidimo v internetu stvari kot tehnologiji, ki bo v prihodnjih letih najbolj posegla v naš način življenja. Z milijardo med seboj povezanih naprav s kopico vgrajenih senzorjev se bo izoblikovala nova oblika inteligence v vseh gospodarskih panogah. Veliko bo novih priložnosti, na primer novi poslovni modeli, realno-časovni podatki za kritične sisteme, diverzifikacija in učinkovito/inteligentno delovanje sistemov.«

Boštjan Gaberc, direktor, Mikrografija: »Leto 2015 je gotovo zaznamoval obvezni e-račun za vse, ki poslujemo s proračunskimi porabniki. Poleg portalov in dodatkov, ki omogočajo celotno pot izdajanja e-računov, je bilo v ospredju tudi zagotavljanje e-hrambe teh računov. Večinoma je šlo za najem e-hrambe v oblaku, ki je tudi pri nas le še okrepila prehod iz lokalnih aplikacij v najem oblačnih storitev. Prepričan sem, da slovenski IKT v prav ničemer ne zaostaja za svetovnimi trendi in ponudbo. Globalizacija je omogočila, da smo na nekaterih področjih pozicionirani celo nad povprečjem, tu gre predvsem za do uporabnika prijazna orodja za ravnanje z dokumenti in dolgoročno ohranjanje vsebin, ki jih je mogoče uporabljati kar v oblaku. V letu 2016 pričakujemo še večji vstop na področje velikih podatkov. Vse več informacij je na različnih virih, formatih, oblikah, opremljenih z metapodatki in tudi brez. Podjetja se tega vse bolj zavedajo in so prepoznala priložnosti v poenotenju načina vstopa, kroženja in shranjevanja informacij v organizaciji. Hitrost informacij bo še pomembnejša. Zajemati vse dokumente na enak način in z njimi delati v sistemu, ki omogoča iskanje, transparentnost, hranjenje itd., pospeši in poceni izvajanje osnovne dejavnosti organizacije. Ena izmed priložnosti je tudi prenos celotne vhodne pošte zunanjemu izvajalcu, ki poskrbi, da imajo uporabniki takoj ob začetku dela na namizju računalnika ustrezno razdeljeno in z informacijami opremljeno pošto – tako se povečajo prihranki časa in s tem produktivnost dela.«

Julij Božič, izvršni direktor, IBM Slovenija:
»Leto 2015 je bilo za nas uspešno. Okrepili smo svoje poslovanje na ključnih segmentih moderne IKT-industrije: analitika, računalništvo v oblaku, mobilno upravljanje, varnost ter družabno poslovanje (CAMSS). Marca smo v Ljubljani odprli prvi IBM Data Center, ki našim strankam ponuja napredne rešitve v oblaku, hkrati pa njihovi podatki ostajajo v Sloveniji. Preteklo leto si bomo zapomnili tudi po številnih povezovanjih; prvič, kot vodilni tehnološki partner ABC pospeševalnika smo začeli aktivno sodelovati z zagonskimi podjetji; drugič, v okviru iniciative Smarter Cities smo v konzorciju s slovenskimi podjetji skupno nastopili na nekaj evropskih razpisih za Horizont 2020; tretjič – ob koncu leta smo naznanili sodelovanje s slovensko vlado v izjemni iniciativi »Slovenija – zelena referenčna država v digitalni Evropi«. Letos se bomo poleg ohranjanja tržnega deleža na ključnih segmentih in nadaljevanja partnerstev usmerjali tudi v tehnologijo prihodnosti. Gre za rešitve, ki jih IBM-ovi znanstveniki v laboratorijih po svetu razvijajo za pet oziroma deset let vnaprej in postajajo vse bolj realne tudi za poslovanje naših strank; Watson, kognitivno računalništvo, nove dimenzije poslovanje z napredno analitiko. Ta znanja bomo letos pripeljali v Slovenijo.«

Miran Potočnik, vodja Centra za prodajo IKT-projektov in storitev, Telekom Slovenije: »V letu 2015 so se v IKT-panogi že začeli kazati prvi znaki dolgo pričakovane transformacije panoge, saj podjetja na novo opredeljujejo svoje operativne in delovne procese ter poslovne modele. Če so podjetja še pred leti rešitve IKT kupovala »na zalogo«, je za leto 2015 značilen oster zasuk v najemne modele. V Telekomu Slovenije smo lani tako sklenili večletne pogodbe za IKT-projekte z različnimi poslovnimi sistemi. Leta 2016 pričakujemo nadaljevanje teh trendov ter še večje povpraševanje po najemnih modelih IKT-storitev, kjer je strošek definiran glede na uporabnika (to je zaposlenega). Spremembe nastajajo celo hitreje, kot smo pred časom ocenjevali. S povezovanjem mobilnih in fiksnih omrežij, komunikacijskih tehnologij in storitev ter multimedijskih vsebin in naprav poslovni uporabniki pričakujejo zanesljive in varne storitve ter celovite rešitve z odlično uporabniško izkušnjo najvišje kakovosti.«

Sonja Šinigoj, direktorica, SAOP: »V SAOP si bomo leto 2015 zapomnili predvsem po uvedbi e-računov in brezpapirnega poslovanja ter po davčnih blagajnah. Žal obvezno poslovanje z e-računi v javnem sektorju še ni spodbudilo širše rabe tudi v zasebnem sektorju. Razlogi so verjetno povezani tudi z administrativnimi ovirami oziroma privolitvami, ki so potrebne za vzpostavitev e-poslovanja med podjetji. Menimo, da bi e-poslovanje med podjetji močno poenostavila in spodbudila uvedba centralnega registra prejemnikov e-računov. V drugi polovici leta smo se ponudniki poslovne programske opreme ukvarjali predvsem z uvedbo davčnih blagajn. Zaradi uvedbe davčnih blagajn in e-računov se je v Sloveniji pojavilo več manjših IT-podjetij, ki v uvedbi davčnih blagajn vidijo priložnost za zaslužek. Smo pa prepričani, da bodo dolgoročno na trgu ostali le renomirani ponudniki, ki se spoznajo na posel. Vse več je tudi majhnih, nišnih ponudnikov, ki se ukvarjajo z razvojem mobilnih in spletnih aplikacij. Po eni strani se torej dogaja konsolidacija, po drugi strani se pojavljajo majhni nišni igralci, ki ponujajo mobilne rešitve na novih tehnologijah. Tudi za leto 2016 pričakujemo, da bodo najbolj vroča tema davčne blagajne, tudi zaradi njih bo vse večji poudarek na mobilnem poslovanju. Mobilne aplikacije so postale del vsakdana, tako poslovnega kot zasebnega.«

Matjaž Kureš, član uprave, S & T Slovenija: »Če bi zgolj s tremi besedami opisal leto 2015, bi izbral: oblak, IT-varnost in digitalizacija poslovanja. Državni računalniški oblak (DRO) pomeni prelomni trenutek v procesu informatizacije javne uprave, slovenske družbe in gospodarstva. Izboljšuje učinkovitost delovanja javne uprave, saj znižuje stroške in omogoča časovne prihranke, velik potencial prinaša tudi gospodarstvu. Vsa podjetja, ne le tista v panogi IKT, bodo morala veliko več pozornosti in sredstev nameniti IT-varnosti. Podjetje S & T Slovenija bo leta 2016 praznovalo svoj 25. rojstni dan. Želimo postati tudi vplivnejši strateški igralec zunaj naših meja, predvsem na že omenjenih področjih ter nadaljevati trend zaposlovanja najvidnejših strokovnjakov z različnih informacijskih področij, vse v smislu ponuditi našim partnerjem in strankam najkakovostnejše celovite storitve, ki jih trenutno lahko najdejo na zelo zahtevnem informacijskem trgu. Naša vrata so na široko odprta mladim, dinamičnim ter dovolj ambicioznim sodelavcem, ki bi želeli svojo poslovno pot začeti in razvijati v podjetju, ki sodeluje z največjimi svetovnimi ponudniki informacijskih tehnologij. V prihajajočem letu se bodo informatiki v večini slovenskih družb vse bolj posvečali razumevanju poslovanja svojih organizacij ter načinom, kako s pomočjo IT omogočiti optimizacijo poslovnih procesov in s tem pripomoči k učinkovitejšemu poslovanju svojih podjetij. To seveda zahteva poznavanje trga, trendov ter učinkovito medsebojno komunikacijo med vsemi deležniki uspeha posameznega podjetja.«

Matjaž Čadež, predsednik upravnega odbora, Halcom: »Leto 2015 je gotovo prelomno v hitrem porastu finančno-tehnoloških podjetij v svetu, ki s svojimi inovacijami podirajo tabuje v finančni industriji. Tako imenovana FinTech podjetja niso banke, so le vmesni člen med bankami in uporabniki tako, da uporabljajo skupne storitve v oblaku, ki povezuje veliko število bank. Tržne niše teh podjetij so zelo raznovrstne: mobilne denarnice, financiranje projektov z množičnim zbiranjem, medosebno posojanje denarja, tematsko financiranje, ocenjevanje vrednosti podjetij, kreditiranje izobraževanja, čezmejno plačevanje. V Halcomu smo lani ustanovili FinTech podjetje Halcom plačila, d. o. o., ki prek mobilne aplikacije Hal mBills uporabnikom omogoča, da z mobilnim telefonom preprosto nakazujejo denar na telefonske številke prijateljev in vse mesečne obveznosti plačujejo ceneje kar s telefonom. Leta 2016 imamo velika pričakovanja na treh področjih. V digitalnem bančništvu za pravne osebe bomo pri večini bank doma in v tujini uvedli novo generacijo rešitev. Na področju medbančnih plačil bomo postavili sistem, ki bo uporabnikom bančnih storitev omogočil prenose sredstev med različnimi bankami 24 ur na dan. Uporabnikom Hal mBills mobilne denarnice bomo dodatno ponudili plačevanje tudi v spletnih trgovinah, poravnavanje mikroplačil in plačevanje drugih storitev. Postavili smo si še dodaten izziv – privabiti želimo nove IKT-partnerje, ki bodo možnost plačevanja s Hal mBills integrirali v svoje inovativne izdelke in storitve.«

Prijavi sovražni govor