Logistični center na Lopati bo zrasel kljub neodzivnosti pristojnih

Vrednost centra je ocenjena na okoli štiri milijone evrov, postavili pa ga bodo sami s komercialnimi posojili.

Objavljeno
25. julij 2017 16.44
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Celje – Lastnik skupine s 83 zaposlenimi Peter Pišek je podjetniško pot začel z 10.000 nemškimi markami, ki mu jih je posodila sestra, do danes ni dobil niti centa pomoči. Tudi logistični center, katerega vrednost ocenjuje na okoli štiri milijone evrov, bodo postavili sami s komercialnimi posojili, odprli pa ga bodo ob 30-letnici podjetja prihodnjo pomlad.

Z gradnjo so odlašali, saj so čakali na občinski prostorski načrt, sprememba bi omogočila bolj funkcionalno gradnjo. Niso ga (še) dočakali. Logistični center so načrtovali še v času, ko se je družbi, ki se ukvarja z avtoprevozništvom, logistiko in gostinstvom, s 44-odstotnim lastniškim deležem leta 2006 pridružilo nizozemsko podjetje HSF Logistics.

Peter Pišek je začel s sposojenimi desetimi tisočaki nemških mark, danes ima skupina Pišek 83 zaposlenih, 45 tovornjakov in 58 prikolic. Foto: Špela Kuralt/Delo

Nizozemci pa so se leta 2012 naveličali čakati. Občinski prostorski načrt, ki bi omogočal gradnjo na danes še vedno kmetijskih zemljiščih tik ob avtocesti, kjer je praktično le kamenje, še danes ni sprejet. Pišek je tako od Nizozemcev nazaj odkupil 44 odstotkov podjetja, ki je danes v njegovi 100-odstotni lasti, nizozemsko podjetje pa je ostalo strateški partner. Da so na Lopati lahko spet začeli razmišljati o logističnem centru, so morali po odhodu Nizozemcev privarčevati še dva milijona evrov.

Čakajoč na občinski prostorski načrt

Center bodo postavili na edinem delu, kjer je po veljavnem, več desetletij starem prostorskem načrtu možna gradnja. Načrte so spremenili, razlaga Pišek: »Objekt sem želel postaviti 30 metrov bolj desno zaradi funkcionalnosti zemljišča. Tu pa sem nameraval postaviti bencinsko črpalko in restavracijo. Vsako leto so nam obljubili občinski prostorski načrt, pa se je kar odmikalo. Mi pa ne moremo več tako delati, zato smo prestavili objekt, izgubili par kvadratnih metrov funkcionalnega zemljišča in bomo pač, ko bo sprejet občinski prostorski načrt, na drugem delu morali umeščati bencinsko črpalko in restavracijo.«

Objekt, ki ga bodo najprej zgradili, bo večnamenski. V njem bodo avtopralnica, servisne delavnice, tehnični center za tovorna vozila, pisarne, stanovanja za voznike podjetja, arhiv. To bo prva faza, za katero računajo da bodo odšteli 3,5 do 4 milijone evrov. V novem centru naj bi zaposlili štiri ali pet ljudi. V nadaljevanju na tem območju načrtujejo še restavracijo, trgovino, varovana parkirišča, počivališče, bencinsko črpalko, skratka vse, kar vozniki potrebujejo na poti. Tu pa bosta morali aktivneje sodelovati celjska občina in tudi država.

Prelaganje odgovornosti

Logistični center bodo morali čim prej navezati na avtocesto, ki je odmaknjena samo par metrov. Najbolj elegantna možnost bi bila, da bi center navezali neposredno na avtocesto, projekt naj bi bil vreden samo okoli pol milijona evrov, je dejal Pišek: »To je tisto, kar bi morala narediti država. Druga opcija je navezava na Celje zahod, vse je vrisano, sprejet je državni prostorski načrt, jutri bi lahko začeli delati, ampak ni sprejetega občinskega prostorskega načrta. Ta možnost bi sicer stala 1,4 milijona evrov. Na Darsu so me enkrat vprašali, zakaj Celje ni nikoli zahtevalo izvoza Celje zahod, na občini pa sem vedno poslušal, da je problem država. Najbrž je resnica nekje vmes.«

Pišek, ki je tudi predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, se je za veliko naložbo odločil zaradi dobrih in pridnih zaposlenih ter prav takih svojih štirih sinov, kot je povedal.

Logistični center bodo odprli spomladi ob 30-letnici podjetja. Foto: Špela Kuralt/Delo

Denar ga ne skrbi: »Banke imajo toliko denarja, da ne vedo, kam z njim. Ko denar vidi priložnost in dodano vrednost, sam prileti. Denar ne pozna meja, političnih barv, barv kože, ne veroizpovedi. Denar pozna samo pozitiven in negativen tok. In v Celju je pozitiven tok, samo treba ga je prepoznati. Gospodarstveniki to vidimo, politiki pa malo manj, ker niso neposredno financirani od svoje produktivnosti.« Sam vidi v Celju še priložnosti, tudi s še enim logističnim centrom pri Merkurju na Hudinji.