Tiskane izdaje
Ljubljana – Država, Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad) bodo letos prejeli za skoraj 270 milijonov evrov dividend za poslovno leto 2016, kar je za skoraj tretjino več kot lani. Največ bodo k temu pripomogle Abanka, NLB in Zavarovalnica Triglav.
Dokončne številke še niso znane, a na SDH ocenjujejo, da se bo letos v državni proračun nateklo za okoli dvesto milijonov evrov dividend, kar je dobro četrtino več kot lani. Največ so k temu prispevale sanirane banke, ki so prvič lahko izplačevale dividende. Abanka je tako prispevala 69 milijonov evrov, NLB, iz katere je država zaradi načrtovane prodaje prav tako počrpala celotni lanski čisti dobiček, pa slabih 64 milijonov evrov. Več so izplačala tudi elektrodistribucijska podjetja, čeprav so zneski nižji.
SDH bo letos prejel dobra dva milijona več oziroma 45 milijonov evrov dividend, Kad pa dobrih 22 milijonov. Njuno blagajno so najbolj obogatile dividende Zavarovalnice Triglav, Krke in Petrola.
SDH, ki pri skupnih naložbah na skupščinah glasuje tudi v imenu Kada, je na marsikateri skupščini letos podprl nasprotni predlog višjega izplačila dividend. Pri državnem upravljavcu pojasnjujejo, da predlogi za uporabo bilančnega dobička upoštevajo različne dejavnike (regulatorne zahteve, obstoječo strukturo kapitala, razvojne načrte posamezne družbe in podobno), višina dividendnih izplačil med družbami je zato lahko različna. »Za leto 2017 je SDH načelno podpiral izplačilo dividend v višini približno polovice čistega poslovnega izida tekočega leta,« dodajajo.
Lovljenje ciljnega donosa
Donos državnih družb se je lani po prvih podatkih zvišal in se bo približal 6,3-odstotnemu donosu na kapital (ROE), ki ga kot cilj določa strategija upravljanja kapitalskih naložb države, vprašanje pa je, ali ga bo povsem dosegel. Tak način določanja uspešnosti poslovanja državnih družb že poraja tudi nekaj pomislekov.
Ker družbe še čakajo na konsolidirane rezultate, Slovenski državni holding končnih podatkov še nima, prve številke pa kažejo, da je donos neposrednih državnih naložb lani dosegel 5,7 odstotka, SDH pa 9,8 odstotka, kar skupaj znaša 6 odstotkov; lani 4,7-odstotka. K skupnemu donosu je treba po pojasnilu ministrstva prišteti še donos na kapital Kadovih slovenskih lastniških naložb, ki je lani znašal 8,8-odstotka.
V Kadu opozarjajo, da na izračun dobičkonosnosti močno vpliva ROE Modre zavarovalnice, v kateri ima Kad največ lastniškega kapitala: »Ker ima Modra zavarovalnica veliko kapitala in lastnih finančnih naložb, katerih sprememba cen se (razen v primeru prodaje ali zapadlosti) izraža samo v kapitalu oziroma vseobsegajočem donosu, je čisti dobiček Modre zavarovalnice leta 2016 znašal 6,6 milijona evrov, vseobsegajoči donos pa 26,8 milijona evrov. Menimo, da je primerneje za izračun ROE v Modri zavarovalnici upoštevati vseobsegajoči donos kot čisti dobiček.« V tem primeru bi donos na kapital Kadovih naložb znašal 5,5-odstotka, dodajajo.
K načinu izračunavanja donosa državnih naložb nimajo pomislekov le v Kadu, ampak tudi v SDH. Poudarjajo, da ima SDH v upravljanju velik delež strateških naložb (okoli dve tretjini portfelja), katerih prioriteta je doseganje strateških ciljev, torej uresničevanje pomembnih družbenih interesov, kot so zagotavljanje ustrezne ravni in dostopnosti infrastrukture, opravljanje javnih služb, varnostni cilji, razvojni cilji in uresničevanje drugih pomembnih družbenih interesov, po drugi strani pa strategija upravljanja določa ciljne donosnosti.
»Pri tem je treba upoštevati, da se navedena cilja pogosto izključujeta – družbe, ki skrbijo za uresničevanje določenih strateških ciljev, ki so pogosto povezani tudi z javnimi sredstvi, navadno ne morejo dosegati visoke donosnosti,« opozarjajo.
Sprememb strategije še ne bo
SDH je vladi že pred časom predlagal določene popravke strategije upravljanja, ki se nanašajo tudi na način določanja donosnosti družb v upravljanju. Zavzel se je da bi se ciljni donosi, določali v letnem načrtu, vendar se je sedanja vlada odločila, da strategije za zdaj ne bo spreminjala.
V omenjene državne donose pa niso všteti donosi Elesa, družb Sodo in Borzen, ki jih neposredno upravlja ministrstvo za infrastrukturo. Elesov donos na kapital je lani dosegel štiri odstotke, načrt je bil 4,8 odstotka, Borzen kar 28,7 odstotka, kar je osem odstotnih točk nad načrtovanim, Sodo pa je namesto negativnega donosa imel 8,2-odstotni donos.
Uravnilovke niso primerne
Odgovorna partnerica Deloitte Slovenija Barbara Žibret Kralj pojasnjuje, da je ROE v splošnem lahko primerno merilo uspešnosti družb, saj meri dobičkonosnost, ki jo družba ustvarja za lastnike.
»Lahko bi torej razumeli, da bodo uspešnejše družbe ustvarjale višji ROE za lastnike. Vendar je pomembneje razumeti, kaj je uspešnost posameznega podjetja. Menim, da uravnilovke, brez posebnosti posamezne družbe, niso ustrezne, saj vse družbe niso medsebojno enake, ne poslujejo v enakem okolju in ne sektorju, niti mikro niti makro, izpolnjujejo različne cilje in vizije,« opozarja.
Barbara Žibret Kralj, Deloitte Slovenija Foto: Aleš Černivec/Delo
Družbi lahko dosegata enak donos na kapital, vendar je prva med njima uspešnejša kot druga. Vzrokov je več: ena ima, denimo, lahko relativno več kapitala zato je treba težje ustvarjati višjo donosnost za lastnike ali pa je, recimo, pravkar končala postopek prestrukturiranja in je že zato doseganje takšne donosnosti velik uspeh.
Družba, denimo, lahko deluje v industriji, ki je globalno v zatonu, in je doseganje določenega ROE lahko tudi v mednarodnem merilu velik dosežek. Kralj Žibretova zato meni, da je treba vsa ciljna merila določiti individualno, kar velja tudi za ROE. Dodaja, da pa je dobro uspešnost meriti v kombinaciji s še katerim drugim kazalnikom, na primer neto dolg glede na EBITDA, donos na premoženje ... Sogovornica ocenjuje, da je tudi za strateške naložbe pravilno meriti uspešnost, vendar je treba tudi zanje prag uspešnosti določiti individualno in kombinirano z različnimi merili.
Za sklade primernejši vseobsegajoči donos
Ker Kad in Modra zavarovalnica upravljata tudi sklade, se postavlja vprašanje, ali je donos na kapital najprimernejše merilo za upravljavce skladov. Kralj Žibretova odgovarja, da ne, ampak je za donosnost skladov najbolje merjena kot vseobsegajoči donos, od katerega odštejemo stroške poslovanja: »Tako vlagatelji vidijo dejanski donos, ki ga je sklad ustvaril zanje po stroških. V svetu je dejansko tudi zelo malo takšnih in drugačnih skladov, ki se merijo glede na absoluten donos. Navadno se uspešnost sklada meri glede na dogovorjen 'benchmark', treba je upoštevati tveganja, večje tveganje zahteva večji donos itd.«
