Luka Koper: Mar morsko dno namerno poglabljajo počasi?

Koper – Mar italijansko podjetje Costruzioni Generali Xodo iz Roviga, ki je 19. februarja začelo poglabljati morsko dno v prvem bazenu Luke Koper, tako počasi opravlja delo, ker je to v interesu pristanišč koprskih tekmecev? Tako zatrjujeta dva različna, zelo dobro obveščena vira blizu Luke Koper.

Počasno poglabljanje morskega dna je trenutno največji problem nove uprave, o katerem pa nam uradni predstavniki Luke Koper včeraj niso hoteli govoriti, so pa zaradi tega včeraj v Luki imeli krizni sestanek s predstavniki izvajalcev. Dela, ki bi jih morali po pogodbi končati 12. maja, niso opravljena niti do polovice. Informacija o opravljeni količini del ni najbolj natančna, ker ni iz uradnih virov. Trije največji svetovni ladjarji za prevoz zabojnikov so že v začetku leta 2013 pisali slovenskemu ministru za infrastrukturo (še Zvonku Černaču), da bi to lahko resno oviralo razvoj koprskega pristanišča. To zamuja s poglobitvijo morskega dna že več let. Poglabljanje se je zares premaknilo šele s prihodom Gašparja Gašparja Mišiča, kar je novinarjem enkrat potrdila tudi predsednica nadzornega sveta. Po številnih zapletih so konec lanskega leta izbrali italijanskega izvajalca, ker so imeli že izkušnje z njim in ker je obljubil, da bo dela opravil za 2,1 milijona evrov, v 80 dneh od njihovega začetka. Drugi ponudnik (nizozemski) je zahteval za poglobitev 2,8 milijona evrov, vendar bi jo opravil dva tedna prej. Dno bazena, kjer pristajajo velike kontejnerske čezoceanke, naj bi z obstoječih 13 metrov poglobili na 14.

Včeraj smo od službe za odnose z javnostjo izvedeli, naj bi dela vendarle opravili do začetka junija. Toda poznavalci so skeptični predvsem zato, ker so italijanski izvajalci zdaj res veliko počasnejši, kot je bilo dogovorjeno. Luka z vsakim mesecem izgublja posel. Samo marčna poglobitev na 13 metrov je prispevala k temu, da so lahko aprila preložili največjo količino zabojnikov doslej v enem mesecu – 58.155 (lani v vsem letu 600.000). Včeraj so potekala vroča pogajanja z izvajalci del. Kaj so se dogovorili, nam ni uspelo zvedeti.

Medtem je uprava za pomorstvo sredi aprila začela novo fazo poglabljanja plovnega kanala. Kilometer dolg in 165 do 210 metrov širok plovni kanal pred pristaniščem je slovenska država lani že poglobila na 14 metrov, zdaj pa naj bi ga v desetih mesecih na 15 metrov globine. Vrednost tega poglabljanja bo dva milijona evrov (skupaj z DDV). Doslej so za dve kaseti, kamor odlagajo mulj, in za prvo fazo poglabljanja namenili že 4,6 milijona evrov. Za dela je država prejela 85 odstotkov sredstev iz evropskega kohezijskega sklada.