Magija digitalnega denarja

Potrošniki se zavedamo, da zaradi tehnologije ne potrebujemo več bank. Vse, kar smo do zdaj vedeli o denarju, se spreminja.

pon, 09.01.2017, 12:00

Blockchain: zbogom notarji, odvetniki in goljufije

Ni težko ugotoviti, zakaj se je tehnologija verige podatkovnih blokov (ang. »blockchain«) najprej uveljavila v panogi financ. Bliskovite (beri: hipne) in varne transakcije po vsem svetu ob zelo nizkih provizijah so pravo nasprotje arhaičnih bančnih sistemov, ki so počasni in dragi, če primerjamo višino provizij za storitve oziroma transakcije.

Medtem ko tehnologije »blockchain« provizije ohranjajo na ravni dejanskih stroškov ali se jim celo odrečejo, banke svojo že tako drago infrastrukturo še dodatno (pre)cenijo. Prav zato se bodo finančne storitve ob uporabi tehnologije verige podatkovnih blokov v naprednih aplikacijah močno pocenile. Podobna usoda bo že v kratkem doletela tudi stavnice, z enakim razlogom. Po vsem svetu porazdeljeno omrežje s kriptiranjem informacij skrbi, da transkacij ne more (pravočasno) razbiti niti najzmogljivejši superračunalnik tega sveta.

Ti javni seznami transakcij bodo naredili kakršnokoli poslovanje bolj transparentno – pred njimi bodo v prihodnjih letih poleg bank trepetali tudi notarji in odvetniki, skratka vsi, ki si denar služijo z različnim oviranjem, pregledom in potrjevanjem dokumentacije. Tehnologije blockchain bi v praksi lahko poskrbele za res zanesljive in zaupanja vredne elektronske volitve, ne glede na njihovo velikost – lahko gre za glasovanje na ravni podjetja (na primer delničarjev) ali pa države.

Zaupanja vreden sistem, v katerem ni prostora za nedorečenost ali drugačno razlago, bi dolgoročno lahko odpravil celo korupcijo. Z dodano avtomatizacijo bi lahko dobili pametne pogodbe, ki bodo ob izpolnjenih pogojih samodejno izvršljivi računalniški programi.

Digitalizacija denarja in plačilnih kanalov je premostila marsikateri jarek, v katerem je v preteklih desetletjih obtičala finančna industrija. Posebno prepričljiva je povezava mobilnih naprav in aplikacij. Vsak pametni telefon je hkrati tudi digitalna denarnica, podpis in kreditna mapa.

Najlepše zgodbe iz mobilnega bančništva pišejo v Afriki. Ponekod so odpiranje bančnih računov in obisk bančnih poslovalnic (razvojno) kar preskočili ter se gredo mobilno plačevanje in poslovanje. Kljub temu v svetu po ocenah različnih raziskav obstajata še okoli dve milijardi ljudi brez bančnih računov. Od tega jih kar 1,6 milijarde premore telefon.

Zgornji scenarij uporabe telefona namesto klasične denarnice je zato še kako logičen, tudi varnostnih mehanizmov je v primeru uporabe telefona kot mobilne denarnice neprimerno več, boljša je preglednost transakcij, skratka, očitnih prednosti ne manjka.

Telefon kot mobilna denarica

Izdelke zdaj lahko kupujemo iz naslanjača in tudi sredi gozda, če želimo. S pritiskom na gumb ali na dotik občutljiv zaslon. Spletni trgovci komaj čakajo na naše transakcije. Na te seveda čakajo tudi banke in drugi posredniki plačilnega prometa, saj si obetajo provizije. Te so resda majhne, a ker jih je zelo veliko, ti posredniki zelo dobro služijo. A tehnologije verige podatkovnih blokov (ang. »blockchain«) obljubljajo, da bodo stvari postavile na glavo, celo spremenile svet. Potencial za to vsekakor imajo. V bančnem poslovanju bodo odpravile vlogo posrednikov. Pa gre več kot le za kriptovalute – drugi načini uporabe omenjene tehnologije so predstavljeni v okvirju.

»To, kar se je zaradi spleta zgodilo v klasični trgovini, se bo bankam zaradi razvoja blockchain. Kriptovaluta BitCoin je, čeprav precej niha, presegla magično mejo tisoč dolarjev. Menim, da je tehnologija verige podatkovnih blokov priložnost generacije – ne le za finančni svet, ampak tudi za širše gospodarstvo in vlade. Zavedati se moramo, da so rešitve, ki smo jim zdaj priča, izkoristile komaj desetino potenciala novih tehnologij,« meni Matthew Roszak, ustanovitelj podjetja Bloq.

Za banke ni še vse izgubljeno

Sodobne tehnologije in digitalizacija denarja ter plačil so seveda velika grožnja za banke, a le tiste, ki se ne bodo znale ali zmogle pravočasno prilagoditi. Na konferenci Digital Money Forum, ki je bila organizirana v sklopu mednarodnega sejma CES (The International Consumer Electronics Show) prejšnji teden v Las Vegasu, so bančni strokovnjaki z vsega sveta ugotavljali, da so nove tehnologije bankam lahko tudi v pomoč, a bolj kot pri pridobivanju strank so uspešne pri njihovem zadrž(ev)anju.

Če bo tudi bankam uspelo potrošnikom ponuditi personalizirano in realno časovno bančništvo, se nimajo česa bati. Zagonska fintech podjetja se morajo s svojimi poslovnimi modeli in aplikacijami šele dokazati in pridobiti kritično maso strank – banke pa te že imajo.

Pod črto bi lahko zapisali, da so v sodobnem bančnem svetu pomembni le dve stvari: zaupanje in kontekst. Zaupanje je tisto, ki skrbi, da se transakcije dogajajo. Celo za plačila v gotovini mora obstajati določeno zaupanje – v državo in valuto – pri digitalnih plačilih pa je zaupanje še pomembnejše. Kontekst pa pomeni celotno okolje, ki privede do tega, da do transakcij sploh pride – finančne organizacije želijo poznati svoje stranke in njihove navade, poslovati morajo skladno z zakonom in regulativo, preprečevati prevare in napade …

Digitalno spreminja vse

Ne glede na to, kaj počnemo v življenju, digitalizaciji denarja in digitalnim valutam ne bomo ušli. Stoletja smo se lahko zanašali na tiskani denar, centralne banke in pravila iz bizantinskih časov, a digitalno utegne vse to spremeniti v le nekaj letih. Digitalne tehnologije bančništvu resnično nastavljajo ogledalo, gre za bitko učinkovitosti in uporabniških izkušenj. Ponudniki mobilnih denarnic sicer ugotavljajo podobno kot potrošniki – z gotovino in plačilnimi karticami ni nič narobe, nasprotno, njihova uporaba je v nas zakoreninjena, zato bo treba v preboj mobilnega plačevanja vložiti več prizadevanj.

Samsungovi inženirji, denimo, temeljito analizirajo ravnanje potrošnikov, ki mobilno plačevanje uporabljajo vsak dan in poskušajo ugotovljene vzorce prenesti še na druge potrošnike. Obnese se predvsem taktika korenčka – če so potrošniki motivirani z nagradami ali dodatnimi ugodnostmi, bodo prej preizkusili in tudi uporabljali novo tehnologijo. Straši pa dejstvo, da ljudje v povprečju potrebujemo opraviti 66 ponovitev, da nam določena stvar postane res domača.

Zanimivo bo videti, kaj bo na bančnem področju naredila umetna inteligenca. Robotski kreditni in naložbeni svetovalci, kot jih že poznamo, bodo ob vse več podatkih o uporabnikih postali vse »hrabrejši«. Zdaj so njihovi algoritmi relativno konservativno nastavljeni, saj si finančne ustanove želijo le pohitriti procese odobritve kreditov, limitov ipd., v prihodnje pa bodo bančni roboti dejansko tekmovali med seboj, mi pa jim bomo v upravljanje zaupali svoje premoženje.

Vsak peti Slovenec podira mobilno plačevanje

Umetna inteligenca in robotika bosta poskrbeli, da na bančništvo ne bomo več gledali s človeškimi očmi. Bo namreč precej hitrejše, saj bomo finančne transakcije opravljali ne le s telefoni, ampak tudi s pomočjo pametnih očal ali ur, glasovnimi ukazi itd. Digitalizacija in avtomatizacija bosta odpravili tudi čakanje v vrsti v bančni poslovalnici in zamudno podpisovanje dokumentacije.

Kitajska je država, kjer se trendi digitalizacije denarja najhitreje uveljavljajo. Na Kitajskem namreč do spletnih trgovin večina uporabnikov dostopa prek mobilnih naprav, kar 82 odstotkov nakupov je tudi opravljenih po mobilnem kanalu. Kako zelo je razširjena raba mobilnih denarnic priča tudi podatek o tem, da je v omenjeni državi mobilno opravljenih že več kot petina oziroma 22 odstotkov pologov denarja!

Sodeč po rezultatih raziskave Masterindex, ki jo je za družbo Mastercard Europe v Sloveniji konec oktobra lani izvedlo podjetje Mediana, skoraj 20 odstotkov Slovencev vidi velik potencial tudi v mobilnem plačevanju, dobra petina mobilne naprave uporablja tudi za plačevanje. Več kot dve petini anketiranih sta že opravili nakup prek mobilne naprave, večinoma za storitve javnega prevoza, nakupe v trgovini in vstopnice na kulturne in športe dogodke. Šestintrideset odstotkov Slovencev bi za plačevanje uporabljalo mobilno aplikacijo, če bi ta omogočala varen in priročen način plačevanja, upravljanje stroškov in bi bila do uporabnika prijazna.

Prijavi sovražni govor