Magna: Slovenija ostala naša prva izbira

Arso je Magni izdal okoljevarstveno soglasje, a imajo nevladne organizacije še možnost pritožbe.

Objavljeno
10. avgust 2017 14.12
Nejc Gole
Nejc Gole

Ljubljana − Agencija za okolje (Arso) je avtomobilskemu gigantu Magni izdala okoljevarstveno soglasje za zgraditev lakirnice v Hočah. Kljub temu zadnja ovira pred investicijo še ni odstranjena, saj imajo nevladne organizacije še možnost pritožbe.

Pridobitev okoljevarstvenega soglasja je trenutno najpomembnejši korak do začetka gradnje lakirnice v Hočah, ki bo zaposlovala 400 ljudi. V prihodnjih fazah pa bi na tej lokaciji lahko zrasla tovarna avtomobilov z več tisoč zaposlenimi. Z okoljevarstvenim soglasjem bo Magna lahko pridobila gradbeno dovoljenje, tako da bi še letos jeseni začeli gradnjo, prve karoserije pa bi se začele barvati do konca prihodnjega leta.

Vendar so na okoljevarstveno soglasje še možne pritožbe. Arso je 12 zahtevam priznal status stranskega udeleženca. Kmet Rado Lobnik se je medtem že dogovoril glede zemljišča, vlada je tudi izpolnila zahteve občine Miklavž na Dravskem polju. Vprašanje je tako predvsem, kako bodo ravnale okoljevarstvene organizacije. Med nevladnimi organizacijami so do statusa prišle Umanotera, Inštitut za politike prostora, društvo Focus, Inštitut za trajnostni razvoj, društvo Ekologi brez meja, CIPRA Slovenija društvo za varstvo Alp, društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, Zveza ekoloških gibanj, Društvo za ekonomiko energetike in ekologijo ter Alpe Adria Green.

Stranski udeleženci imajo po prejemu odločitve Arsa 15 dni časa za pritožbo na drugostopenjski organ, to je ministrstvo za okolje. Rok prične teči, ko bo odločba vročena vsem udeležencem v postopku. Če ministrstvo pritožbo zavrne, imajo možnost tožbe na upravnem sodišču.

Kot je znano, se Magni z začetkom investicije mudi. Če gradbenega dovoljenja ne bo dobila pravočasno, bo tovarno postavila na Madžarskem.

Na MGRT si želijo, da pritožb ne bo

Na ministrstvu za gospodarstvo so zadovoljni z izdajo okoljevarstvenega soglasja, je dejal državni sekretar Aleš Cantarutti. Ne želimo vršiti pritiska na okoljevarstvene organizacije, a upamo, da smo jim v pogovorih odgovorili na vsa vprašanja, zato si želimo, da ne bo pritožb, je dejal in dodal: »Pritožba bi investitorja bo vsaj verjetnosti odgnala.«

Arso: Magnina lakirnica sprejemljiva za okolje

Magna Steyr je s predloženo dokumentacijo izkazala, da je nameravani poseg v Hočah sprejemljiv za okolje, so zapisali na agenciji za okolje, ki je za lakirnico izdala okoljevarstveno soglasje.

V Arsu so zapisali, da je poseg sprejemljiv, če se bodo izvajali vsi predvideni ukrepi iz poročila o vplivih na okolje, ki ga je na Arso dostavila Magna, in pogoji, ki jih je določil Arso. Med temi pogoji gre predvsem za redno nadzorovanje objekta in sistemov za varovanje zraka, tla in vod.

Arso je ugotovil, da bo Magna uporabljala tehnologije lakiranja, ki so skladne z zahtevami najboljših razpoložljivih tehnik in imajo nižje emisije hlapnih organskih spojin.

Pričakovane koncentracije bodo od nekaj desetkrat do 200-krat nižje od mejnih dovoljenih koncentracij. To dokazujejo tako meritve v graški lakirnici, kjer je sistem za čiščenje odpadnih plinov še nekoliko manj učinkovit, kot tudi v novomeškem Revozu. V slednjem je koncentracija izpustov niklja v zrak 50-krat nižja od dovoljene mejne koncentracije. Tudi obremenitev s prašnimi delci PM 10 bo zmerna in ne bo bistveno vplivala na poslabšanje kakovosti zraka.

Arso je v postopku pridobil mnenja več državnih ustanov - zavoda za varstvo narave, kmetijskega ministrstva ... -, ki so potrdile, da je lakirnica sprejemljiva. Tako sta ministrstvo za zdravje in nacionalni inštitut za javno zdravje ugotovila, da je poseg sprejemljiv z vidika vplivov na zdravje in počutje ljudi. Prav tako je direkcija za vode izdala vodno soglasje, saj je nameravani poseg na vodni režim ob predvidenih omilitvenih ukrepih sprejemljiv.
Urad za kemikalije pa je navedel, da je iz poročila razvidno, da gre za sodobno lakirnico s predvidenimi ukrepi za preprečitev izlitja nevarnih kemikalij v okolje in predvideva ustrezne ukrepe za primer vdora podtalnice. Predvidena je uporaba robotov v delu, kjer je največja izpostavljenost organskim topilom, ki bi povzročala tveganja za zdravje človeka. Ocenjujejo, da je tveganje za zdravje zaradi morebitnih izpostavljenosti lahko hlapnim topilom, ki bi lahko prehajali v zrak, zanemarljiva.

Za lakirnico bodo posekali štiri hektarje rogoškega gozda, čemur nasprotuje civilna iniciativa. To področje bodo namreč uporabili za nadomestno kmetijsko zemljo. Na kmetijskem ministrstvu so navedli, da je celoten gozd velik 261,5 hektarja, torej ga bodo posekali poldrugi odstotek. Ocenjujejo, da posek ne bo vplival na spremembe vetrovnih razmer in zaščitne funkcije gozda ter tako ne bo poslabšal kakovosti bivalnega okolja prebivalstva.