Tiskane izdaje
Hoče − »Poklical me je Günther Alpsfalter (direktor Magne Evropa) in potrdil, da bo Magna v Sloveniji postavila ličarski obrat,« je pred občinsko stavbo v Hočah navdušen premier Miro Cerar sporočil slovenski javnosti.
Magna bo v poslovni coni Hoče-Slivnica postavila lakirnico, kjer bo delo dobilo 400 ljudi. To je prva faza investicije, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pričakuje, da bo v prihodnjih petih letih delo dobilo okoli 3000 ljudi.
»Čez leto ali leto in pol po bi se lahko začela še druga in do leta 2021 ali 2022 zaključila še tretja faza.« Še vedno pa se država pogaja z lastniki za odkup zemljišč.
Ker bo Magna v graški podružnici Magni Steyr letos začela sestavljati BMW serije 5, dobila pa je tudi posel z družbo Jaguar Land Rover, povečuje svoje zmogljivosti. A do realizacije naložbe v Sloveniji je treba pripraviti še veliko stvari.
Občina Hoče-Slivnica naj bi že februarja sprejela ustrezen prostorski načrt, potem zbrala 27 potrebnih soglasij in zaprosila za gradbeno dovoljenje. To mora biti izdano do 1. julija letos, kot je v posebnem sporazumu zahteval koncern Magna. Konec poletja ali na začetku jeseni bodo po besedah Zdravka Počivalška začeli graditi, prihodnjo jesen pa se bo začela proizvodnja.
Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak je povedal, da bo to odlična priložnost za zaposlitev. Za odkup zemlje se z lastniki še vedno pogajajo. Po anketi je večina lastnikov, ki ne živijo izključno od kmetovanja, pripravljena zemljo prodati, a dokončne ponudbe države še niso dobili, saj se še vedno izvajajo cenitve.
Počivalšek je spet obljubil: »Z vsakim bomo poskušali najti dogovor. Zemlja ni predmet, ki se prodaja kot nekaj vsakdanjega. Za nekaj dobrih in pomembnih kmetov, ki živijo od kmetijstva, bomo priskrbeli nadomestna zemljišča iz državnega sklada. A to je proces in zahteva korektne dogovore.«
V prodajo (še) ni privolilo deset odstotkov od več kot 60 lastnikov, je dejal državni sekretar Aleš Cantarutti: »Še vedno mislim, da jih ne bo treba razlastiniti.«
Magna bo obrat postavila v Hočah. Foto: Tadej Regent/Delo
Obrtnike je strah, da jim bo gigant prevzel zaposlene
Vlada je za poslovno cono Hoče - Slivnica namenila 10 milijonov za odkup kmetijskih površin ob mariborskem letališču, v kotu med avtocesto in železnico. Magna je doslej potrdila gradnjo lakirnice s 400 delovnimi mesti, širitev pa je odvisna od pogodb s proizvajalci avtomobilov. Glavni izvršni direktor Magne Don Walker je v sredo po poročanju portala The Globe and Mail dejal, da povpraševanje še ni tolikšno, da bi zgradili celotno novo tovarno za sestavljanje vozil.
Po ministrovem mnenju je pri odločitvi Magne za naložbo v Sloveniji bila odločilna kakovostna in razpoložljiva delovna sila, vplivala je tudi dobra infrastruktura, a ta pri odločanju naj ne bi bila ključna.
Pomembno za Štajersko
Na Štajerski gospodarski zbornici prihod Magne Stayer pozdravljajo »Vse države si želijo privabiti tuj kapital in se tudi s tem vključiti v mednarodne investicijske tokove, ene so pri tem bolj, druge manj uspešne. Da Slovenija ni bila med bolj uspešnimi, vemo in zato je odločitev Magne izjemno pomembna, ne samo za Štajersko, ampak tudi za Slovenijo,« pravi direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik.
Meni, da bo vstop Magne Stayer v naš prostor izjemno spodbuden, saj bo prinesel neposredne učinke (delovna mesta in vse kar je s tem povezano), hkrati pa bo lahko signal tudi za druge vlagatelje.
Kot pravi, ima regija logistično velik potencial, ki je v sedanji situaciji zelo neizkoriščen, tradicijo industrijskih poklicev, ki jih to podjetje potrebuje, ter tudi ustrezneizobraževalne inštitucije, ki bodo lahko zagotavljale nov kader in dodatno izobraževanje obstoječega.
Alojz Kovšca pa kot član obrtno-podjetniške zbornice izraža skepso nad načinom, kako je vlada pripeljala gospodarsko družbo (Magno), ki bi sedaj lahko naredila precej težav v prostoru in skoncentrirala nekatere poklice, ki jih v mariborski okolici ni preveč. Primernega kadra ni moč izobraziti v kratkem času, Kovšca se zato boji, da bo Magna kadrovsko osiromašila Maribor, obrtnikom pa povzročila težave. Z njim se ne strinja Cantarutti, ker je brezposelnost tako velika, da bi moralo biti več kot dovolj strokovnega kadra.
Če bo Magna res na veliko zaposlovala, bo po mnenju Kovšce postala ključni igralec in bo vlada v prihodnje v podrejenem položaju. Če se bo kaj zalomilo, bo treba delati tako kot takrat, ko so hoteli Francozi oditi iz Revoza. Alojza Kovšco zato skrbi, da bo naložba državo preveč stala.
Potencialnih delavcev z ustreznimi znanji še ni dovolj
»Ob 12,7 stopnji registrirane brezposelnosti, ki je bila oktobra na našem območju in ob dejstvu, da je bilo konec decembra v evidenci brezposelnih prijavljenih 13.524 oseb, se lahko takšne priložnost zagotovo razveselimo,« je povedala Mirjana Zgaga, svetovalka generalne direktorice iz mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje.
Informacij o tem, kakšen kader bodo v Magni zaposlovali, za zdaj še nimajo. »Ko jih bodo dobili, bodo lahko ocenili, koliko ustreznega kadra imamo v evidenci in koliko oseb bo treba usposobiti za potrebe ličarskega obrata,« je napovedala prve aktivnosti zavoda ter dodala, da se bodo zagotovo povezali tudi s službami iz sosednjih območij ter po potrebi kadrovali po celotni Sloveniji.
Delavci s profili, za katere na zavodu za zaposlovanje ocenjujejo, da jih bodo v Magni potrebovali v ličarskem obratu, so v regiji sicer iskani. Lani so tisti, ki so se prijavili v evidenco brezposelnih, v povprečju našli službo v manj kot štirih mesecih.
Do odprtja delovnih mest bo minilo še nekaj časa in kot je napovedala Mirjana Zgaga, ga bodo na zavodu izkoristili tako, da bodo potencialne kandidate motivirali in glede na potrebe delodajalca v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami v lokalnem okolju tudi pripravili ustrezne programe izobraževanja oziroma usposabljanja.
Andreja Janc Koderman iz podjetja Kadrovska asistenca ob neizpodbitnem dejstvu, da bo prihod Magne imel pozitiven vpliv na gospodarstvo, izpostavlja nekatera odprta vprašanja. Med drugim, ali se bo del zaposlenih, ki zdaj dnevno migrirajo v podjetje v Gradcu, sprejel delo v Sloveniji, ali se bo ličarski obrat v Gradcu ohranil, zmanjšal ali morda v celoti ukinil. Postavlja se tudi vprašanje, ali bo podjetje izobraževalo kader, saj na trgu dela ni dovolj ljudi z ličarskimi znanji.
