Magna Steyr: s posebnim zakonom možne razlastitve

Maribor, Ljubljana – Ovir pri ureditvi industrijske cone Hoče - Slivnica, kjer naj bi nekoč stala tovarna kanadsko-avstrijskega avtomobilskega velikana Magna Steyr, ni več. Vlada je namreč včeraj sprejela predlog zakona o strateškem razvojnem območju državnega pomena v tej občini, kar pomeni, da zapletov pri odkupu zemljišč ne bi smelo biti. S tem bodo po besedah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška investitorju lažje zagotovili gradbeno dovoljenje za prvo fazo najpozneje do 1. julija 2017.

Če bi šlo vse po načrtih, bi Magna Steyr konec prihodnjega leta lahko začela graditi proizvodne hale, v katerih naj bi v nekaj letih delo dobilo od 1500 do 3000 ljudi. Na ministrstvu za gospodarstvo so na vprašanje, kako daleč so dogovori z Magno Steyr za odprtje tovarne v Sloveniji oziroma ali ti pogovori napredujejo v želeno smer, odgovorili, da je »v tem trenutku še prezgodaj, da bi govorili o konkretnih investitorjih. Območje v občini Hoče - Slivnica bo namenjeno kateremu koli investitorju, ki bo izpolnjeval zakonsko določene pogoje«.

Minister Počivalšek je včeraj še pojasnil, da se želijo s hitrim urejanjem postopkov in odkupom zemljišč izogniti morebitni konkurenčnejši ponudbi katere od sosednjih držav. Glede tega, kako daleč so dogovori z Magno glede naložbe, pa molčijo tako na hoško-slivniški občini kot tudi na sedežu Magne v avstrijskem Gradcu. Kot je znano, je Magna metalforming z Dunaja 13. oktobra v Sloveniji ustanovila podjetje z imenom Magna Steyr, avtomobilski dobavitelj.

Večina privolila v prodajo

Omenjeni zakon sicer predvideva ustrezne varovalke, med drugim tudi vrnitev zemljišč v kmetijsko rabo, če investicija ne bi bila izvedena v petih letih. V takem primeru kakršnih koli gospodarskih učinkov strateške investicije ne bo; če bi se projektu že vnaprej odpovedali ali bi s postopki zavlačevali, pa bi bila zamujena priložnost za gospodarski preboj Slovenije.

Zakon med drugim določa tudi možnost razlastitve lastnikov zemljišč na 100 hektarov velikem območju med mariborskim letališčem in avtocesto, če s katerim od njih ne bi bil mogoč dogovor. V igri je sklicevanje na ustavna določila, ki takšen postopek omogočajo, če gre za javno korist. Vendar verjetno tako drastičnih ukrepov ne bo treba izvajati, saj je po besedah Marka Soršaka, župana občine Hoče - Slivnica, že več kot devetdeset odstotkov lastnikov privolilo v prodajo, za kvadratni meter zemljišča pa naj bi dobili okoli devet evrov.

Morebitni vlagatelj ne želi drugih lokacij

V javnosti so se sicer pojavili številni pomisleki, ali je treba za investicijo nameniti prvovrstna kmetijska zemljišča, vendar očitno potencialni vlagatelj ne želi drugih lokacij, denimo na Teznem v Mariboru ali v Kidričevem, saj ima okoli sto hektarov zemljišča ob letališču Edvarda Rusjana zelo dobro geostrateško lego ob avtocestnem križu, železnici in letališču ter solidno infrastrukturo, dnevne migracije zaposlenih pa ne bi preveč obremenile prometa.

Precej je bilo tudi pripomb kmetovalcev, ki namesto kupnine pričakujejo nadomestna kmetijska območja, te naj bi zagotovili predvsem v sosednji občini Rače - Fram. Vendar ta problematika ni tako pereča; sicer se tukaj v statistikah 48 oseb oziroma gospodinjstev vodi za kmetijska, vendar naj bi bilo po neuradnih podatkih kmetov, ki se res preživljajo s to dejavnostjo, le pet ali šest. Dodatno otežujejo tovrstne analize najemi zemljišč, saj so ti povečini sklenjeni le ustno oziroma neformalno, torej brez pogodb in s plačilom na roko, kar pomeni, da je kmetovalcev verjetno še manj.

Svetniki občine Hoče - Slivnica so nedavno že podprli rebalans proračuna, s katerim bodo prvi del državnega nakazila za ureditev območja v višini 1,39 milijona evrov namenili za odkup zemljišč. Prihodnje leto bo na voljo za ta namen štiri milijone evrov, leta 2018 pa še 4,6 milijona, skupaj torej deset milijonov evrov.