Majhna podjetja so manj inovativna od velikih

Ljubljana - Mala in srednja podjetja (MSP) praviloma povezujemo s podjetništvom in inovativnostjo ter pričakujemo, da lahko pospešijo gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. Vendar statistični podatki ta pogled relativizirajo - MSP so v povprečju manj produktivna in manj inovativna od velikih podjetij.

»Ta percepcija izhaja iz statističnih podatkov o rasti števila malih in mikro družb, ki pa zavaja. Dejstvo je, da se je število družb tako kot vse od začetka krize tudi v letu 2013 povečevalo, število zaposlenih pa nasprotno zniževalo. Novoustanovljene družbe ne nadomeščajo izgubljenih delovnih mest v ugaslih podjetjih. Hkrati pa je res, da se najuspešnejše med njimi niti ne izpostavljajo in se jih tudi v javnostih premalo prikazuje s primeri dobrih praks,« je povedala Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS.

Statistika izkazuje, da velika večina podjetij v Sloveniji sodi med mala in srednja podjetja (zaposlujejo do 249 oseb). V letu 2012 so predstavljala kar 99,8 odstotka vseh podjetij, ki delujejo v nefinančnih poslovnih dejavnostih, izhaja iz podatkov, ki jih je včeraj objavil statistični urad.

Vloga MSP pa se zmanjša, če pogledamo še druge podatke. Ta podjetja so namreč dajala delo 72,3 odstotka vseh zaposlenih, ustvarila so 67,9 odstotka prihodka od prodaje in 62,8 odstotka dodane vrednosti. Povedano drugače, mala podjetja so v povprečju manj produktivna od velikih, saj z relativno večjim številom zaposlenih ustvarijo manj prihodka in še manj dodane vrednosti. V letu 2012 je dodana vrednost na zaposlenega v malih in srednjih podjetjih v povprečju znašala 25.911 evrov, kar je za 35,4 odstotka manj kot v velikih družbah.

Veliki izvozniki so povezani z majhnimi podjetji

Mala in srednja podjetja so prav tako nadpovprečno vezana na domači trg, saj v izvozu sodeluje le 12 odstotkov takih podjetij (skupaj 15.517). Ta podjetja so ustvarila manj kot polovico vrednosti blagovnega izvoza (46,2 odstotka). Na drugi strani pa je več kot polovico izvoza prispevalo razmeroma majhno število (173) izvoznikov. Med velikimi podjetji tudi velja, da jih med izvoznike sodi 69 odstotkov.

»Tudi to statistiko moramo pogledati vsebinsko, z vidika prepletenosti velikih družb in MSP na izvoznih trgih, ker je specifika naše industrije prepletenost v dobaviteljskih verigah. Zato velja pozornost usmeriti v to, koliko svojega poslovnega rezultata so velike družbe ustvarile v povezavi z MSP,« pravi Avberškova.

Pomemben podatek, ki izhaja iz »statističnega pretresa« naših podjetij, je tudi ta, da so mala in srednja podjetja bistveno manj inovativna, kot je včasih občutek v javnosti. V obdobju 2010 do 2012 je bilo inovacijsko aktivnih kar 86,9 odstotka velikih podjetij ter le 44,8 odstotka malih in srednjih podjetij. Inovacijska aktivnost pomeni, da so podjetja v opazovanem obdobju uvedla tehnološko inovacijo proizvoda in/ali postopka ali pa netehnološke inovacije na področju organizacije in/ali na področju trženja).

Ključna je konkurenčnost celotne verige

Da tako stopnje inovativnosti, produktivnosti in tudi mednarodne (izvozne) usmerjenosti naraščajo z velikostjo podjetja, je do neke mere razumljivo. Za uspešna samostojna vlaganja v razvoj in nastop na tujih trgih namreč podjetja potrebujejo določeno kritično maso zaposlenih in obsega poslovanja.

Kljub temu pa imamo del majhnih podjetij, ki uspešno rastejo, ustvarjajo nova delovna mesta in imajo potencial, da sčasoma prerastejo v velike družbe. V letu 2012 je tako statistični urad prepoznal 1200 hitro- in srednjerastočih podjetij, v to skupino pa je uvrstil družbe, ki so v zadnjih treh letih izkazovale več kot 10-odstotno povprečno letno rast. Največ hitrorastočih podjetij deluje v storitvenih dejavnostih (57,3 odstotka), v industrijskih predelovalnih dejavnostih pa je dejavnih 27,4 odstotka podjetij.

»Za trajnejši prehod iz krize je potrebno gledati na konkurenčnost celotne verige, posebej malih in srednjih podjetij. Še posebej v luči novih razmer, t. i. renesanse evropske industrije. Evropska unija, posebej Nemčija, Avstrija, veliko vlagajo v to, da bi povečale delež BDP, ki ga ustvarja industrija – od približno 15 do 16 na 18 do 20 odstotkov. In to je industrija s ponudbo celovitih rešitev, produktov in storitev na bistveno višji in možno »zeleni« razvojni ravni. To za nas pomeni ali velik izziv, priložnost ali še hujšo konkurenco, na kar se je treba pripraviti. Končni kupci bodo vsa tveganja za razvoj, ki veliko stane, prenašali navzdol, na svoje dobavitelje. Ostati v tem trendu zahteva sposobnost biti izjemno odziven, vlagati v tehnologije, materiale, oblikovanje, v kompleksnejše rešitve in v za to visoko usposobljene kadre,« je še ocenila Alenka Avberšek.