»Mala multinacionalka s transnacionalno kulturo«

Idrija – Kakor je Kolektor Group brez pretresov prešel tranzicijo in se skozi globalno gospodarsko krizo prebil močnejši kot kdaj koli, se je tudi dolgoletni prvi človek idrijskega koncerna Stojan Petrič brez resne praske obdržal med vodilnimi slovenskimi menedžerji. Tudi zadnje obtožbe o domnevnih nepravilnostih pri prevzemih mu niso prišle do živega, zato se bo še letos s položaja umaknil sam.

Nagrada Združenja Manager je po fiasku z Binetom Kordežem, ki je kot nekdanji prejemnik priznanja pristal v zaporu, izgubila kar nekaj prestiža. Novi dobitnik ste vi, senca dvoma pa je takoj padla na vas zaradi domnevne preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada zaradi nakupa Etre 33. Ste mogoče zato nagrado sprejeli s kislim nasmeškom?

Želja vsakega menedžerja je, da za seboj pusti uspešno razvojno, tržno usmerjeno ter finančno stabilno podjetje. Koncern Kolektor je v zadnjih 20 letih dosegel prav to. Za več kot 15-krat smo povečali prihodke, za več kot trikrat število zaposlenih in za več kot 100-krat čisti dobiček, ob zadolženosti neto dolga v primerjavi z EBITDA manj kot 1,2, kar je kriterij za najboljša evropska podjetja. In to me veseli. Ponosen sem na prehojenih 20 let in tudi na zasluženo priznanje. Kaj pa mislite vi? Upravni odbor Združenja Manager mi je skoraj soglasno – s samo enim vzdržanim glasom od 18 – minuli teden podelil priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta, ki se podeljuje uspešnim menedžerjem za posebne poslovne dosežke v daljšem časovnem obdobju.

Je res, da doživljate politične pritiske zaradi vodenja vladnega sveta za razvoj in dobrega poznanstva s premierko Alenko Bratušek?

Ukvarjam se z družbami v koncernu Kolektor. Če drugi potrebujejo moje strokovno mnenje, ga tudi dobijo.

Lahko pojasnite sporno prodajo in vnovični odkup Kolektorja Salonitu Anhovo prek družb Fond in FMR, ki jih obvladujete? Iz pridobljenih dokumentov je razvidno, da ste delež preplačali za dober milijon evrov. Zakaj je Fond, kjer imate 8-odstotni delež, sploh prodajal manjšinsko lastništvo in če ga je že moral prodati, zakaj ga ni neposredno FMR? Posredno tudi priznavate, da ste Kolektor lastninili dokaj zapleteno in tudi netransparentno, da ste svoje namere skrili takratnim nemško-ameriškim lastnikom. Mar se ni zgodba ponovila z Etro, še posebej pa z Letriko, kjer se vas očitno bojijo tako vodstvo kot mali delničarji. Ste kljub temu odločeni pridobiti večinski delež?

Družbi FMR in Fond sta delniški družbi s svojim vodstvom in nadzornimi organi. O poslovnih priložnostih, predvsem pa o poslovanju, ki ga vedno revidira ena od štirih najuglednejših globalnih revizorskih hiš, uprave redno poročajo na skupščinah delničarjev in nadzornim organom. Nakupi in prodaje deležev sta stvar politike obeh družb, ki nista povezani in tudi direktno nimata istih lastnikov. Niso mi znani dokumenti, iz katerih naj bi izhajalo, da je bil delež preplačan. Vsi nakupi kot tudi prodaje so bili izvedeni v skladu s pogajanji v času izvedenih nakupov in prodaj.

Lastninjenje družbenega kapitala Kolektorja je potekalo skladno s takrat veljavnimi predpisi prek družbe FMR in se je zaključilo že leta 1995. V celotnem procesu je vložilo certifikate več kot 1000 upravičencev. V tem postopku so sodelovali tudi tuji lastniki, ki so bili s postopkom v celoti seznanjeni. Tako ne drži teza, da se je Kolektor lastninil zapleteno in netransparentno in da smo skrili namere nemškim in ameriškim lastnikom. Že večkrat sem razložil nakup Etre. Koncern Kolektor v okviru diverzifikacije proizvodnega programa že vrsto let prevzema podjetja, s katerimi dopolnjuje svoj portfelj izdelkov in storitev. Pri večjih prevzemih je cilj Kolektorja, da v prevzetem podjetju pridobi navadno ali statutarno večino, za nakup preostalega deleža pa poskuša najti partnerje. Na ta način lahko koncern v prevzetem podjetju izvaja prevladujoč vpliv in konsolidira njegove prihodke, obenem pa mu za prevzem ni treba nameniti tolikšnih finančnih sredstev, kot bi jih moral v primeru nakupa 100-odstotnega deleža prevzetega podjetja. Eden takšnih poslov je bil tudi nakup podjetja Etra 33 oziroma danes Kolektor Etra. Management družbe Kolektor Group je v nakup manjšinskih deležev – skupaj približno deset odstotkov – družbe Etra 33 vložil lastna sredstva, ne pa denar Kolektorja.

Vaša vprašanja se nanašajo na posle, ki jih Hidria Fin že štiri leta problematizira na skupščinah FMR, in je pred sodišči sprožila več postopkov, ki so se zanjo končali neuspešno. Iz Hidrie se v zadnjem času stopnjuje pritisk na družbi FMR in Kolektor Group, da naj po pretirano visoki ceni odkupita delnice družbe FMR, ki so v lasti Hidrie Fin. Zato ocenjujem, da ponovna medijska obravnava teh zadev ni naključje. Pri tem pa se v Sloveniji in tudi med malimi delničarji družbe H&R, med katere spada tudi koncern Kolektor, ne govori o spornih poslih in sumih oškodovanja družbe H&R oziroma Hidrie. Naj omenim le sporno kreditiranje nakupa družbe Merfin, ki ga je izvedla družba H&R v višini 10 milijonov evrov, pri čemer je za tovrstne posle NPU že ovadil več pravnih in tudi fizičnih oseb. Odgovornost za poslovne poteze, ki so v preteklih letih močno zadolžile Hidrio in H&R, nosi upravni odbor H&R oziroma vodstvo Hidrie. Vprašanje se postavlja, kaj v tem primeru NPU dela za zaščito malih delničarjev, ki so še vedno lastniki približno 20 odstotkov deleža v H&R. Postopek nakupa delnic družbe Letrika pa še poteka, zato naših namer v zvezi s tem ne želim komentirati.

Zakaj ste šele deset dni po roku za oddajo končnih zavezujočih ponudb oddali izboljšano ponudbo za nakup Litostroja Powerja? Ali ste računali, da se bo Banka SID, kjer imate med drugim najete kredite in dobre odnose, kljub podpisani pogodbi Cimosa, ki je lastnik Litostroja Powerja, o prodaji s češkim Energo Pro, odločila za vas?

Ne drži, da naj bi Kolektor in Končar prepozno oddala izboljšano ponudbo. Kolektor in Končar sta 10. marca še pred iztekom postavljenega roka prodajalcu poslala svojo ponudbo. Po dveh dneh nas je prodajalec obvestil, da je k pogajanjem za sklenitev kupoprodajne pogodbe povabil drugega ponudnika, ki mu je do 20. marca dodelil obdobje ekskluzivnosti za uskladitev kupoprodajne pogodbe. Prodajalca je zanimalo, če bi se lahko v primeru neuskladitve kupoprodajne pogodbe ponovno začel pogovarjati z nami, kar smo potrdili 14. marca. Glede na to, da od prodajalca nismo prejeli obvestila v zvezi s potekom prodajnega postopka, smo 20. marca prodajalcu poslali izboljšano ponudbo, ki jo je naslednji dan zavrnil. Če je mogoče verjeti poročanju medijev, je bila naša ponudba od ponudbe izbranega ponudnika višja za približno dva milijona evrov. Do sklenitve kupoprodajne pogodbe med prodajalcem in izbranim ponudnikom pa je prišlo šele 4. aprila. Družbe koncerna Kolektor z Banko SID korektno poslujejo in kot njeni komitenti redno odplačujejo svoje obveznosti. Na odločitve organov Banke SID v zvezi s prodajo družbe Litostroj Power seveda nimamo nobenega vpliva.

Boste prek Kolektorja Kolinga letos prevzeli Cestno podjetje Nova Gorica?

Nimamo tega namena.

Za konec še morebiti precej nehvaležno vprašanje do vas: nagrada za življenjsko delo hočeš-nočeš pomeni tudi, da se zaključuje neko poglavje – mogoče že razmišljate o umiku s položaja prvega človeka Kolektorja?

Da. Letos se bom upokojil. Ponosen sem na to, da sem vodil družbo, ki je bila leta 1993 v svetu neprepoznavna, danes pa je mala multinacionalka s transnacionalno kulturo z več kot 20 proizvodnimi podjetji doma in po svetu, od dežel nafte do Daljnega vzhoda. In, še enkrat poudarjam, koncern Kolektor uspešno posluje in mogoče je ravno zato kamen spotike za nekatere, saj je uspešno in še slovensko podjetje.