Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenske železnice so v letu 2013 ustvarile okrog pol milijarde evrov prihodkov, okrog 19 milijonov dobička iz poslovanja in po še nekonsolidiranih podatkih okrog 18 milijonov čistega dobička. Letošnji plan je podoben: prihodkov naj bi bilo okrog 550 milijonov, planiranega dobička iz poslovanja pa okrog 22 milijonov evrov.
Višina čistega dobička je odvisna od dogovorov s socialnimi partnerji, s posojilojemalci, kjer se SŽ po besedah predsednika uprave Dušana Mesa dogovarjajo za reprogram posojil z domačimi in tujimi bankami, ter od dogovora z državo v kakšnem obsegu se bodo opravljale obvezne gospodarske javne službe (OGJS). Če bodo SŽ reprogramirale posojila z evropsko železničarsko banko Eurofima, ki ima sicer skoraj ničelne obresti, bo končni dobiček letos od 10 do 15 milijonov evrov.
Pogovori gredo v pravo smer, ocenjuje Dušan Mes. Železnice so letos že odplačale okrog 36 milijonov evrov obveznosti, zadolženost je okrog 330 milijonov evrov, vendar je pri tej številki upoštevana terjatev do države v višini 120 milijonov evrov, tako da je neto zadolžitev okrog 210 milijonov evrov. Ker je ebitda planiran okrog 60 milijonov, bi to pomenilo, da bi bila zadolženost SŽ približno 3,5-kratnik ebitda. Kar pa ni veliko, za slovenske razmere je to dokaj nizka, vsaj zmerna, ter dolgoročno vzdržna zadolženost, trdi Mes.
V prihodnje želijo SŽ z ureditvijo OGJS zadolženost še dodatno znižati, čeprav je res, da je pred SŽ investicijski ciklus. A SŽ, se zaveda Dušan Mes, nikoli več ne smejo priti v položaj, da bi bila zadolženost taka kot je bila pred petimi, šestimi leti.
Ob koncu lanskega leta se je iztekel dogovor med poslovodstvom in zaposlenimi na SŽ o znižanju plač. O novem se še pogajajo, vendar predsednik sveta delavcev SŽ in odvisnih družb ter podpredsednik NS SŽ Silvo Berdajs napoveduje, da zaposleni dogovora o znižanju plač, oziroma dogovora, ki bi posegal v druge pravice iz dela, ne bodo podpisali, saj zato ni več potrebe, ker SŽ dobro poslujejo. Železničarji ugotavljajo, da so svoj prispevek k okrevanju SŽ dali.
Da bo z nižanjem plač zanesljivo problem, se zaveda tudi Dušan Mes in hkrati pojasnjuje, da za SŽ več od nadaljnjega izplačevanja nižjih plač pomeni nadaljnje nižanje števila zaposlenih. Letos bo pogoje za redno in predčasno upokojevanje izpolnilo več kot šeststo zaposlenih. Petsto manj zaposlenih pomeni v naslednjem letu deset milijonov evrov manj za plače. Prihranek bo še večji, če bodo na SŽ tako reorganizirali in prenovili večino delovnih procesov, da bo nadomeščanje in premeščanje na druga delovna mesta bolj fleksibilno.
SŽ že sedaj najemajo delovno silo: v gradbeništvu imajo približno 100 do 150 najetih delavcev in približno sto pri vzdrževanju. Okrog 250 delavcev imajo torej stalno najetih, rudarji z upravo RTH je bil sklenjen tovrsten sporazum pa imajo ravno ta profil, ki ga SŽ potrebujejo. V SŽ imajo iz previdnosti najeto delovno silo, saj nimajo dolgoročnih pogodb z državo, ki bi jim omogočale boljše planiranje.
Po ob koncu lanskega leta izteklem (po letu 2009 že tretjem) dogovoru se 1286 delavcem s plačami nižjimi od 619 evrov te niso znižale, ostalim pa so se znižale za 4 do 5 odstotkov. Sto petnajstim zaposlenim z individualnimi pogodbami so se plače pred dvema letoma zmanjšale za 16 odstotkov; ker slednje znižanje še vedno velja, so nekatere plače zaposlenih po kolektivni pogodbi že višje.
So pa SŽ na točki, ko bodo z dodatnim zmanjševanjem števila zaposlenih resda še prihranili, vendar bo treba v sistem kar hitro vpeljevati mlade, opozarja Dušan Mes. SŽ že nekaj let niso zaposlovale in je na nekaterih delovnih mestih kar velik deficit, poleg tega pa je povprečna starost že okoli 50 let, kar pomeni, da se bo v naslednjih letih naredila menjava generacij.
