Tiskane izdaje
Ljubljana - Dobiček kupine SID pa za približno za tretjino.
Natančneje, lani je imela SID banka dobrih pet milijonov evrov čistega dobička, medtem ko ga je imela predlani 6,5 milijona. Sicer pa ni temeljni namen SID banke, ki je v celoti v državni lasti, ustvarjanje čim večjega dobička, marveč čim bolj pomagati gospodarstvu, ob hkratni skrbi za pozitivno poslovanje. Je pa to hkrati nosilna družba Skupine SID banka.
Skupina SID banka je lani ustvarila 6,8 milijona evrov čistega dobička, predlani pa 11,1 milijona, povzemamo iz nerevidiranega poročila o poslovanju v lanskem letu, ki je objavljeno na spletnih straneh SID banke.
Rezervacije in oslabitve SID banke so se lani lani povečale na 79,5 milijona evrov, medtem ko jih je bilo v letu 2011 za 43,1 milijona (v celi skupini SID so lani znašale 80,9 milijona evrov, predlani pa 44,3 milijona).
Čiste obresti SID banke so se lani povečale na 63,1 milijona evrov, medtem ko jih je bilo predlani 54,4 milijona evrov; v celotni skupini SID banka so bile čiste obresti lani 67,1 milijona evrov in predlani 60,2 milijona. Čisti neobrestni prihodki pa so se v istem primerjalnem obdobju skoraj podeseterili. Lani so namreč znašali 30,4 milijona evrov, predlani pa le 3,8 milijona; na ravni skupine so lani znašali slabih 38 milijonov evrov in predlani 12,5 milijona.
Skupen znesek kreditov SID banke drugim bankam je bil lani tri milijarde 31 milijonov evrov (predlani slabe tri milijarde), skupnem znesek kreditov strankam, ki niso banke pa je bil 749,3 milijona evrov (predlani 701,4 milijona).
Bilančna vsota SID banke je bila lani po podatkih iz nerevidiranega poročila štiri milijarde 88,7 milijona evrov (predlani štiri milijarde 29,2 milijona) in na ravni skupine štiri milijarde 258,8 milijona evrov (predlani: štiri milijarde 219,1 milijona).
Kapitalska ustreznost SID banke pa je bila lani 14,23 (predlani:14,35).
Sicer pa je SID banka lani financirala razvojne investicije zlasti malih in srednje velikih družb in približno polovica odobrenih kreditov je bilo pravzaprav namenjenih za spodbujanje internacionalizacije. In precej kreditov je bilo danih tudi za uresničitev okoljevarstvenih in energetskih projektov.
Podjetja so lahko dobila tudi kredite po nižjih obrestnih merah po programu »financiranje tehnološko-razvojnih projektov«. Šlo je za kombinacijo lastnih in proračunskih sredstev, in sicer skupaj za 150 milijonov evrov; od tega je SID banka zagotovila sto milijonov evrov lastnih sredstev, pridobljenih z zadolžitvijo pri Evropski investicijski banki - EIB, 50 milijonov evrov pa je dobila iz državnega proračuna.
