Mariborsko sodobno vrtičkarstvo

Maribor - Zavedanje, da lahko samooskrba s hrano v prihodnosti postane eno pomembnejših vprašanj človeštva, je v Mariboru po vzoru iz tujine privedlo do zanimivega projekta - skupnostnega urbanega eko vrta. »To je odlična pobuda. Zakaj bi zemlja samevala,« meni uporabnica Metka Gomboc.

Zanimanje za vrtnarjenje ob robu mariborskega blokovskega naselja v Borovi vasi je preseglo vsa pričakovanja. Že lanskega novembra so bile zapolnjene vse kapacitete. Nastala je celo čakalna lista, kar le potrjuje veliko željo meščanov po samooskrbi s hrano. Gombočeva, ki na vrtu pomaga materi, denimo, industrijsko pridelani hrani ne zaupa, samooskrba oziroma nakup ekološko pridelane hrane je zanjo nuja: »Da veš, kaj poješ.«

A skupnostni urbani vrt ni zgolj prekopavanje zemlje in sajenje solate. »Vzpodbuditi smo želeli nekaj več kot le individualno vrtičkarstvo. Želeli smo, da pride do organiziranja skupine vrtičkarjev, ki bo sama upravljala s prostorom, ga urejala in vzdrževala ter ga ohranjala za potrebe naslednjih generacij vrtičkarjev,« poudarja Matej Zonta, koordinator projekta Urbano vrtnarstvo v okviru Urbanih brazd, programskega sklopa Evropske prestolnice kulture. Prednost takšnega načina najema zemlje je, da se mesto z vrtičkarji pogovarja preko enega subjekta, v tem primeru z društvom Urbani eko vrt. Mesto torej sklene eno in ne 80 pogodb, vrtičke pa v najem oddaja društvo, pojasnjuje Zonta.

Tovrstna (samo)oskrba s kvalitetno hrano pa ni edini projekt v okviru Urbanih brazd. Lansko jesen je v Jurovskem dolu zaživela tudi zadruga Dobrina, ki deluje po principu pravične trgovine. Predsednica Suzana Črnčec je pojasnila, da so želeli preprečiti propadanje tradicionalnih kmetij in jih preusmeriti v ekološko kmetovanje. V projekt so za zdaj pritegnili šest kmetij, zanimanje pa raste.

Zadruga je v svojem bistvu socialno podjetje, kar pomeni, da kmetom pridelke odkupuje po pravičnih cenah. Dobiček se namreč ne deli, investira se izključno v razvoj zadruge. »Kmetom želimo ponuditi možnost, da za svoje delo dobijo pošteno plačilo. Da so za to, da kmetujejo, da se ne ukvarjajo še z računi in vso birokracijo, ki je je v naši državi ogromno,« poudarja Suzana Črnčec. Kmetom se tudi ni treba ubadati z logistiko, saj za prevoz pridelkov do uporabnikov poskrbi zadruga.

Z ekološko pridelano hrano iz neposredne okolice zadruga (www.zadruga-dobrina.si) enkrat tedensko oskrbuje šest šol in dva vrtca, seveda le v predpisanih (manjših) količinah. Pred kratkim je stekla tudi prodaja na drobno v tako imenovanih tedenskih zabojčkih in odziv je zelo dober, poudarjajo v zadrugi. Samo v prvem mesecu delovanja so namreč pridobili 59 strank.

Ali vrtički sodijo v mestna središča, na blokovske zelenice, njihove ravne strehe ali pa v predmestja?

V jutrišnjem tiskanem Delu pišemo o ljubljanskih vrtičkih in zanimivi ideji ljubljanskega podžupana Janeza Koželja. Ta je ob spremembah OPN MOL dejal, da bi bilo treba na vseh mestnih zemljiščih, ki še niso aktivirana za gradnjo, dovoliti njihovo začasno rabo. Med drugim tudi za vrtičke.