Tiskane izdaje
Klemenčič je vodenje družbe prevzel septembra lani. Bil je peti predsednik uprave, ki so se zamenjali v lanskem precej burnem letu, ko se je družba po samo nekaj mesecih po potrjeni prisilni poravnavi znašla z blokiranimi računi. Hrovatova, ki je nekaj časa sedela v nadzornem svetu družbe, od maja pa je bila tudi članica uprave, bo tako že šesta predsednica uprave v letu in pol. Celjska sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Mojca Stropnik je zaskrbljena: »To ni v redu. Ni dobro za družbo, ki večinoma posluje s tujimi poslovnimi partnerji in če ni dobro za družbo, tudi ni dobro za delavce.«
Delavci, v Polzeli je trenutno okoli 230 zaposlenih, naj bi se s Klemenčičem sestali jutri, ko naj bi jim povedal vse o razlogih za odstop in kaj njegov odstop pomeni za družbo. Verjetno se zgolj z osebnimi razlogi ne bodo zadovoljili, predvsem zato, ker je Klemenčič odstopil po tem, ko je v začetku avgusta nasmejan dočakal novo državno finančno injekcijo tovarni, in sicer dokapitalizacijo ter odpis večjega dela terjatev.
Nižje številke zaradi pozne dokapitalizacije
Država je po avgustovski skupščini postala edina lastnica družbe. Uradno je sicer državni SDH vanjo vstopil kot zasebni vlagatelj, je po skupščini poudaril Klemenčič. Takrat je še dejal, da so v Polzeli tak uspeh dosegli s številkami in dobrim delom.
Ali so bile številke za novega lastnika prenizke, glede na visoko postavljene cilje, pa Klemenčič pojasnjuje: »Res niso bile take, kot je bilo po načrtu. Ampak morate vedeti, da smo načrt pripravljali na podlagi predpostavke, da bo dokapitalizacija družbe marca, zgodila pa se je avgusta!«
Klemenčič dodaja, da je njegov odstop za družbo najboljša rešitev: »Z lastnikom smo imeli različne poglede na prestrukturiranje. Zato mislim, da je najbolje, da se Polzela za eno pot odloči in gre po njej in ne da vlečemo vsak na svojo stran. Zdaj je ključna prodaja, prodaja in še enkrat prodaja. Bom pa Polzeli po svojih močeh še vedno pomagal.«
