MDS vodstvu Perutnine Ptuj ne bi podelilo razrešnice

Ljubljana – Zaradi preteklih kupčij in medsebojnih lastniških povezav na osi Merkur – Perutnina Ptuj bi na avgustovski skupščini ptujskega proizvajalca izdelkov iz perutninskega mesa lahko frčalo perje.

Mali delničarji Perutnine Ptuj (PP) so danes vložili dva nasprotna predloga za prihajajočo skupščino družbe. S prvim nasprotujejo dividendni politiki uprave, ki tudi letos ne načrtuje delitve dobička, z drugim pa podelitvi razrešnice, saj menijo, da si je za leto 2011 ne zaslužita niti uprava niti nadzorni svet družbe.

Male delničarje najbolj moti kupčija, s katero sta zdaj že nekdanji predsednik uprave nakelskega Merkurja Bine Kordež in predsednik uprave PP Roman Glaser izmenjala lastniške deleže. Merkur je postal četrtinski lastnik Perutnine, ta pa desetodstotna lastnica Merkurja, vendar se mali delničarji sprašujejo, ali je bila ta kupčija v ekonomskem interesu ptujske družbe. Zato so na lanski skupščini PP skupaj s Kadom predlagali in tudi izglasovali sklep, naj nekatere posle Perutnine vzamejo pod drobnogled revizorji.

Restavracije za 26 milijonov evrov

Revizija, opravila jo je družba BDO Revizija, je zdaj končana. V njej revizorji ugotavljajo, da lastniška prepletenost z Merkurjem ni bila v ekonomskem interesu Perutnine Ptuj, temveč predvsem v interesu nekaterih večjih delničarjev Perutnine, ki so brez dodatnega nakupa delnic lahko obvladovali »višji odstotek glasovalnih pravic«.

»Iz posebne revizije in javnih objav je razvidno, da je uprava Perutnine Ptuj s sklepanjem nekaterih poslov opustila načelo dobrega gospodarja, ki ga je nadomestila »z lastnim upravljavskim interesom«. Družba je zaradi tega ob 31,5 milijona evrov, in sicer ob 26 milijonov evrov zaradi nakupa deleža v Merkurju in ob 5,5 milijona evrov zaradi poroštva družbi Univit,« je poudaril predsednik društva MDS Rajko Stankovič.

Mali delničarji na skupščini od uprave zato pričakujejo tudi nekaj pojasnil. Denimo, zakaj je uprava nakup delnic Merkurja utemeljila z načrtovanim odprtjem restavracij v Merkurjevih trgovskih centrih, če pa, kot je v teh dneh poročal Dnevnik, doslej ni odprla še nobene. Zanima jih tudi, ali je bil s poslom seznanjen NS ter kdo je odobril izračun ekonomske upravičenosti tega posla.

Medtem ko mali delničarji ugotavljajo, da so si uprave z nakupi delnic kupovale mir pred delničarji, uprava Perutnine Ptuj vsa ugibanja zavrača. Po njenem mnenju revizija ni odkrila nepravilnosti ali oškodovanja, nadzorniki pa so »tako dobili potrditev, da je uprava v preteklih letih vodila družbo na način, ki ji ni prizadejal oškodovanja«.

Uprava zavrača tudi navedbe, da posli niso bili ekonomsko upravičeni. »Z današnje perspektive, potem ko je vmes udarila recesija in pozneje še kriza, je sicer mogoča tudi takšna konstatacija. Toda za upravo in ves menedžment, še posebno pa za lastnike in zaposlene v celotni skupini Perutnina Ptuj, je najpomembneje, da naše poslovne odločitve niso prizadejale oškodovanja družbe, ki jo vodimo,« je prek sporočila za javnost izsledke revizije komentiral predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser.

Uprava in mali delničarji so na nasprotnih bregovih tudi glede delitve dobička. Medtem ko uprava predlaga, da bilančni dobiček za lani ostane nerazporejen, mali delničarji želijo dividendo v višini 28 centov bruto na delnico.