Menda se bo klobčič po imenu Diners razpletel ta teden

Zapadle in nezapadle obveznosti do trgovcev znašajo 29 milijonov evrov

Objavljeno
09. junij 2013 16.53
Slovenija, Ljubljana, 02.December2008, Plačevanje gostinskih uslug s kreditnimi koarticami. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo

Ljubljana – Iz vira blizu Dinersa prihaja dobra novica: že v petek so se začeli pogovori s potencialnimi kupci slovenske franšize, ki je za zdaj še v lasti Tomaža Lovšeta, Diners Cluba Slovenija (DC) in njegove hčerinske firme DC Finance. Po napovedih istega vira bodo ta teden najbrž našli rešitev, ki bo zagotovila ponovni zagon poslovanja.

Kdo bo Lovšetov naslednik

Najverjetnejši Lovšetov naslednik bo nekdo iz trojice: Erste bank, ki vodi franšizo na Hrvaškem, banka Unicredit, ki ima tovrstne izkušnje iz Avstrije, in nenazadnje v tem procesu nepogrešljivi franšizodajalec Diners Club International (DCI), ki je od Lovšeta kupil italijanski Diners, in ki mu je ohranitev ugleda znamke in slovenskega trga najbolj v interesu.

Če hočemo, da se bo poslovanje nadaljevalo ob najmanjših možnih žrtvah, je nujno dvoje: sprememba lastništva (ki je tudi pogoj za pridobitev dovoljenja Banke Slovenije), in poplačilo obveznosti do trgovcev, pravijo dobro obveščeni. Tisti, ki bo stopil v Lovšetove čevlje, se bo moral najprej vsesti s trgovci in zagotoviti, da bodo njihove terjatve poravnane. V celoti – če bo investitor dovolj globoko segel v denarnico –, ali vsaj v pretežnem delu, vsekakor pa v soglasju s trgovci in izvajalci storitev. Posel poteka v trikotniku izdajatelj kartice-potrošnik-prodajno mest, in brez privolitve katerega koli izmed njih zadeva pade.

Finančna luknja zaskrbela trgovce

Ker naj potrošniki zaradi Dinersovih zgrešenih potez in odvzete licence vsaj materialno ne bi bili prikrajšani, je finančna luknja, ki je po Lovšetovem izčrpavanju zazijala v DC, zaskrbela predvsem trgovce. Velike upnice so sicer v tem primeru tudi banke (ki so posojale denar za Lovšetove posle mimo kartične dejavnosti), a te so zavarovane s terjatvami iz kartičnega poslovanja in imajo prednost pri poplačilu. Trgovci so se zato ozrli po garancijah, ki jih mora imeti družba, ki opravlja plačilne storitve in po intenzivnem brskanju za podatki in dokumenti ugotovili le, da velja zahteva za garancije samo za del poslovanja (nakupe na tekoče plačilo), ne pa za obročna plačila. In še to je od dveh garancij ena ugasnila z dnem odvzema licence (bojda je to sovpadlo naključno), preostala garancija pa pokriva samo desetino celotnih obveznosti do trgovcev.

Zahteve po garancijah

Trgovci so zahtevali podatke o garanciji, ker je to skrajna možnost za poplačilo, banke upnice in vodstvo podjetja pa si prizadevajo najti manj radikalno oziroma bolj rešitev, tako, ki ne bo terjala aktiviranja garancije. Scenarij in iskanje kompromisov je tudi v rokah bodočega kupca. Trgovcem je pravzaprav vseeno, iz katerega denarja bodo poplačani, zahtevajo le, da bo poplačilo stoodstotno. Vseh zahtevanih dokumentov še nimajo v rokah, tudi svojega predstavnika jim ni uspelo vključiti v novo pravo Dinersa, znani pa so jim ključni podatki o Dinersovem dolgu: zapadlih in nezapadlih obveznosti do prodajnih mest (do vseh trgovcev in ponudnikov storitev, ne samo do članov Trgovinske zbornice Slovenije) je za 29 milijonov evrov. Podatek vključuje tako terjatve do DC kot do njegove hčerinske družbe, ki vodi posle obročnega odplačevanja.

Skrbni pregled družbe bo predvidoma končan v prihodnjem tednu.