Tiskane izdaje
Ljubljana - Medtem ko velik del slovenske delničarske javnosti dvomi, da bo hrvaškemu Agrokorju v tokratnem poskusu vendarle uspelo kupiti Mercator (ker da Agrokor ne dobi dovolj poceni denarja za kupnino), tuji mediji poročajo o drugačnem razvoju dogodkov. O tem, da kupec zbira denar z monetizacijo nepremičnin.
V Agrokorju ne komentirajo navedb nekaterih (slovenskih) medijev, da je prodaja že dokončno padla v vodo. Kot običajno prek službe za stike z javnostmi sporočajo le, da obe pogodbeni strani spoštujeta pogodbo in da bo transakcija zaključena.
V prid temu govorijo tudi zadnje informacije iz tujine, da Agrokor zbira denar z monetizacijo nepremičnin. Ivica Todorić namreč že več let poslovno sodeluje z ameriškim nepremičninskim skladom W. P. Carey, specializiranim za korporativno financiranje po principu »sale and lease back« (podjetje proda poslovno potrebne nepremičnine in jih takoj vzame nazaj v dolgoročni najem). Do letos je z njim podpisal dolgoročno financiranje že za skupno 192 milijonov evrov. In takih partnerjev ima več.
Te dni je Todorić z dvema podružnicama W. P. Careya podpisal novo pogodbo, in sicer za prodajo petih modernih maloprodajnih trgovin Agrokorjeve trgovske verige Konzum v skupni vrednosti 67 milijonov evrov. Trgovine so stare sedem let, tri so v Zagrebu, po ena pa v Splitu in Zadru. Konzum je po poročanju tujih medijev objekte vzel nazaj v najem za 20 let. Todorić je ob tem poudaril, da je W. P. Carey Agrokorjev »dolgoročni partner in alternativni vir kapitala«. To partnerstvo, je dodal, pa je še posebej pomembno v trenutku, ko se Agrokor pripravlja za potencialno veliko akvizicijo in širitev v regiji. Po medijskih razlagah je s tem mislil prevzem Mercatorja.
Letos še nič prelomnega
Očitno je to namig, da Agrokor z Mercatorjem še vedno misli resno. Zagotovila, da bo posel sklenjen, pa ta trenutek ne da nihče. In do konca leta se po besedah dobro poučenih v zvezi s prodajo bo zgodilo nič prelomnega. Ciljna družba opravlja svoje naloge, predvsem skrbi za to, da bi dosegla rezultate, ki jih pogojuje kupec, in se pogaja z bankami o prestrukturiranju posojil. Regulatorji trga medtem analizirajo potencialne učinke koncentracije Konzuma in Mercatorja, Agrokor pa, kot kaže, išče »alternativne vire kapitala«.
Pogodba med konzorcijem prodajalcev in hrvaškim kupcem o nakupu dobrih 53 odstotkov slovenske družbe za okoli 240 milijonov evrov, je v osnovi veljala do konca leta, z možnostjo podaljšanja do konca marca 2014. Roki so podaljšani: za soglasje varuhov konkurence do zadnje četrtine marca, za prestrukturiranja dolga pa pade zastavica v drugi polovici januarja. Ta hip je ključen dialog med družbo, bankami upnicami in Agrokorjem. V prodajni pogodbi so se prodajalci z Agrokorjem izpogajali za klavzulo, ki določa, da ob prenosu kontrole na novega lastnika ta poplača 20 odstotkov neto dolga oziroma okoli 200 milijonov evrov. Kar je razmeroma blago določilo, saj je pogosto delež zahtevanega poplačila večji, tja do 100 odstotkov. S stališča prevzemnega posla je to nevtralna operacija, le finančni upniki se zamenjajo: kupec se dogovori s svojimi bankirji, da vstopijo v finančno strukturo prevzemne tarče.
Slovensko soglasje regulatorjev trga Agrokor že ima, Srbi naj bi, kot je slišati, svojo odločitev sprejeli še pred koncem leta (verjetno bo to pogojno dovoljenje), medtem ko se je drugostopenjski postopek na Hrvaškem šele dobro začel. Črnogorsko in bosansko dovoljenje naj ne bi bili vprašljivi. Med pogodbenimi pogoji je tudi nekaj določil o uspešnosti poslovanja Mercatorja v letošnjem letu, med drugim doseganje Ebitde v višini 100 milijonov evrov, o neto dolgu in obratnem kapitalu. A ne glede na (ne)izpolnitev pogodbenih obveznosti ene ali druge strani so določila v njej zapisana tako ohlapno, da se Agrokor iz posla lahko umakne, ne da bi moral za to plačati pogodbeno kazen v višini 7,5 odstotka kupnine.
