Mercator spet finančno sposoben za samostojno pot

Ljubljana – Dva dni pred iztekom končnega roka iz aneksa k pogodbi o prodaji Mercatorja je uprava najboljšega soseda z neprikritim zadovoljstvom in ponosom objavila, da je vsa pogodbena dokumentacija za izvedbo finančnega prestrukturiranja podpisana. S tem je zagotovljena dolgoročna finančna stabilnost družbe – po samostojnem scenariju.

Projekt je trajal kar poldrugo leto, roki, ki so jih postavili deležniki v kupo-prodajnem poslu, pa so se nekajkrat zamaknili. Pravzaprav bi morali po črki aneksa h kupo-prodajni pogodbi med konzorcijem prodajalcev in Agrokorjem najkasneje do konca tega tedna podpisati že sporazum o prestrukturiranju obveznosti po tako imenovanem skupnem scenariju (joint restructuring), a se je taka naloga izkazala kot »misija nemogoče«.

Kako tudi ne. Kot je v sporočilu za javnost pojasnila uprava Mercatorja pod vodstvom Tonija Balažiča, je bil že sam projekt samostojnega prestrukturiranja »eden največjih ter najbolj kompleksnih in zahtevnih tovrstnih procesov v tem delu Evrope«. Hkrati je teklo več vzporednih procesov, povezanih s prodajo družbe, uskladiti so morali interese 56 bank in lizingodajalcev, osem različnih pravnih okolij, uporabiti širok nabor finančnih instrumentov ... Sodelovalo je več kot 150 pravnih in finančnih strokovnjakov.

Reprogram do leta 2020

Mercator je reprogramiral svoje finančne obveznosti za šest let. Z bankami se je dogovoril za ugodnejše pogoje poplačila, pri čemer se je zavezal poplačati celotno obveznost (brez kakršnih koli odpisov), pa tudi da bo enakopravno obravnaval vse deležnike. Njegovi ključni pogoji so bili: izboljšati likvidnost tako z novimi finančnimi viri, z dezinvestiranjem ali izboljšanjem poslovanja (kar ne gre avtomatično za poplačilo glavnice), normalizacija investicijskega ciklusa, postopno izboljšanje denarnih tokov iz osnovne dejavnosti in zmanjševanje zadolženosti.

»Banke in lizingodajalci so s pristopom k dogovoru o finančnem prestrukturiranju jasno izrazili svojo podporo Skupini Mercator ter potrdili, da je družba z doseženim reprogramom sposobna v celoti izvesti začrtano strategijo izboljšanja poslovanja po samostojnem scenariju,« je ob podpisu pogodb dejal Toni Balažič. S pohvalami na račun družbe in uprave ni varčeval niti predsednik nadzornega sveta Mercatorja Matej Lahovnik. Med drugim je dejal, da je uspešen podpis pogodbe v zaostrenih okoliščinah dokaz, da je družbi uspelo vzpostaviti ugled in zaupanje v širšem poslovnem okolju. Kar je tudi pogoj za nadaljnje izboljševanje poslovanja.

Prodaja, kot je še ni bilo

Drugo sporočilo v zvezi z Mercatorjem je prišlo iz sindikalnih vrst. To je bilo nadaljevanje pred dvema tednoma začete akcije protestov proti prodaji Mercatorja Agrokorju. Sindikati, ki združujejo trgovce, kmete in živilce, in so »zaskrbljeni nad nepreglednim, neprofesionalnim in negospodarnim postopkom prodaje Mercatorja«, so vse politične stranke povprašali za stališče do tega posla in primernosti Agrokorja kot kupca. Zanimalo jih je tudi, kako stranke vidijo razvoj Mercatorja in njegovo lastniško strukturo in kaj pravijo na to, »da so slovenske državne banke, predvsem NLB, ki smo jih davkoplačevalci obsežno dokapitalizirali, kljub očitni narodnogospodarski škodi te prodaje in več kot 70-odstotnemu nasprotovanju državljanov Slovenije prodaji Mercatorja, glavni pobudnik in motor prodaje Agrokorju in njegov največji zaveznik pri nižanju kupnine«.

Sindikati so prepričani, da »bolj sporne, gospodarsko škodljive in s sumi korupcije obremenjene prodaje v Sloveniji še ni bilo«. Odgovore strank bodo predstavili javnosti pred volitvami. Vlada se kljub obljubam gospodarskega in kmetijskega ministra še ni opredelila do prodaje Mercatorja.

Rastoderjeve banane

S politično se časovno ujema še čisto poslovna novica na temo Mercator-Agrokor. Vsaj videti je tako. Vodilni slovenski dobavitelj sadja in zelenjave, pravijo mu tudi evropski kralj banan, Izet Rastoder, je z Agrokorjem podpisal pogodbo o poslovnem sodelovanju v višini 70 do sto milijonov evrov na leto. Za Delo je povedal, da je to za podjetje velik posel, največji, kar jih je v zadnjih desetih letih dobilo kako slovensko podjetje v tujini. Vstopil je na hrvaški trg, kjer doslej ni bil prisoten, v trgovski koncern, za katerega pričakuje, da bo še rasel.

To je, pravi Rastoder, pridobitev tudi za Slovenijo, saj povečuje prihodke Luke Koper, proračun polni z delom carinskih dajatev, daje kruh prevoznikom. Pogodbenih pogojev sicer ne razkriva, niti ne govori o razlogih, zakaj je Agrokor dosedanje ameriške dobavitelje zamenjal s slovenskim podjetjem. Zanj je to pač nova velika poslovna priložnost. Rastoder je tudi dobavitelj Mercatorja, a posla Mercator-Agrokor noče komentirati. Kaj pa plačilni roki in nabavni pogoji, kdo izmed njiju je boljši? Sogovornik pravi, da najboljši sosed plačuje zelo solidno, ampak pogoji, ki jih je zdaj dorekel z Agrokorjem, so »še mnogo boljši«.