Mercator leto 2013 končal z izgubo, a s stabilizacijo poslovanja

Ljubljana – Neuradne informacije, da banke upnice v pogajanjih o prodaji Mercatorja vztrajajo pri čim višjem deležu kupnine za dokapitalizacijo družbe, so sprožile dodatne dvome v njeno poslovno kondicijo. A nerevidirani rezultati za leto 2013, s katerimi se je včeraj seznanil nadzorni svet Mercatorja, so v trendu – spodbudni.

Skupina Mercator je lani ustvarila 2,766 milijarde evrov prihodkov od prodaje, ali za 3,7 odstotka manj kot leta 2012. Padec prihodkov je posledica gospodarske krize, ki je skrčila gospodinjske proračune in zmanjšala porabo, hkrati pa spremenila nakupne navade. Dodatno pa so osip povzročili tudi (načrtovana) izstopa s trgov Bolgarije in Albanije, zapiranje neučinkovitih prodajaln in zmanjševanje prodajnih površin na vseh trgih.

Pod črto je skupina poslovno leto sklenila s 26,8 milijona evri izgube. To je bistveno manj kot leto poprej. Tedaj je izguba presegla 103 milijone evrov, pri čemer se je je tri četrtine nakopičilo zaradi slabitev in odpisov.

Med najpomembnejšimi podatki je lanski kosmati denarni tok iz poslovanja, Ebitda, saj njegovo razmerje do neto dolga družbe pokaže vrednost, izjemno pomembno za proces prodaje družbe. Ebitda je lani znašala 107,4 milijona evrov oziroma je bila enaka kot v letu 2012. Brez izrednih stroškov, ki so nastali zaradi procesov prodaje, prestrukturiranja dolga in poslovanja, pa bi bil lanski kazalnik pomembno višji od onega iz leta 2012, zagotavljajo v Mercatorju. Kar pomeni, da je družbi uspelo zaustaviti upadanje Ebitde, hkrati pa je izpolnila pogoje iz prodajnega sporazuma (SPA), ki zavezuje družbo, da v letu 2013 ustvari vsaj 100,8 milijona evrov Ebitde.

V Mercatorju poudarjajo tudi, da so zaustavili večletno upadanje tržnega deleža v Sloveniji in ga stabilizirali pri okrog 30 odstotkih. Dosežek je tudi zmanjšanje neto zadolženosti; ta je po odplačilu 50,9 milijona evrov dolga končno padla pod psihološko mejo ene milijarde evrov. Tako se je izboljšal tudi količnik med neto dolgom in Ebitdo, ki kaže, v koliko letih bi družba odplačala dolgove, če bi zanje uporabila ves svoj denarni tok. Kazalnik je bil konec leta 2012 9,27, konec leta 2013 pa se je zmanjšal na 8,91. Stroške je Mercatorju uspelo znižati kar za 30 milijonov evrov in celo prehiteti načrtovano optimizacijo.

Dan pred iztekom roka za sklenitev sporazuma o restrukturiranju Mercatorjevega dolga po scenariju prodaje Mercatorja Agrokorju, je uprava deležnikom in javnosti ponovila tudi informacijo, da je »s koordinacijsko skupino bank dosegla načelen dogovor o dolgoročnem prestrukturiranju finančnih obveznosti družb v Skupini Mercator, ki predstavlja dobro osnovo za zagotavljanje prihodnje finančne stabilnosti podjetja«.

Obe sporočili, o načelnem dogovoru z upnicami in potrebi, da se prodajni proces ne zavlačuje več, je javnosti posredoval tudi predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Dejal je, da bodo letos nadaljevali začeto strategijo prestrukturiranja finančnih obveznosti ter ukrepe za optimizacijo in osredotočenost, vse moči bodo usmerili v izboljševanje dobičkonosnosti in v rast. Pogoj za to pa je, da se prodajni proces čimprej konča, da se bo družba lahko posvetila osnovni dejavnosti in potrošniku.

Predsednik nadzornega sveta družbe Matej Lahovnik je enakega mnenja: »Upamo, da se vsi deležniki v prodajnem procesu zavedajo svoje odgovornosti za zaključek tega procesa ter, prek vpliva, ki ga ima prodajni proces na Mercator, tudi odgovornosti za poslovanje družbe.« Že jutri, ko poteče rok za reprogramiranje Mercatorjevega dolga po prodajnem sporazumu, bo jasno, ali se bo proces zaključil v pogodbenih rokih (kot je razumeti, sporazum za zdaj z visokimi zahtevami še blokirajo največje tuje banke upnice), ali bo Agrokor izstopil brez plačila odškodnine oziroma, ali bodo navkljub drugačnim željam večine deležnikov z aneksom zamaknili roke.