Tiskane izdaje
Pred uradno objavo krožijo ugibanja o lanski uspešnosti poslovanja najboljšega soseda. Že preden se je začela valiti snežna kepa Agrokorjevega finančnega poloma, je bilo znano, da je imel nekaj težav, saj so ukrepi za povečanje konkurenčnosti »prijeli« šele v drugi polovici leta. Dogajanje v Agrokorju pa je povsem spremenilo relacije med koncernom in njegovimi hčerami, zato je moral Mercator pred objavo poslovnega poročila povleči nove poteze, ustvariti obsežne rezervacije, saj je poplačilo terjatev do Agrokorja postalo močno negotovo. Zaradi teh rezervacij se končni rezultat sorazmerno poslabša, po ugibanju nekaterih poznavalcev na več deset milijonov izgube.
Ena od idej, kako rešiti zadrege na južnih trgih, je ponovni prevzem trgovske dejavnosti v BiH, kjer je po prevzemu Mercatorjevo trgovsko dejavnost prevzel Konzum, Mercator pa je ostal lastnik in najemodajalec. Poteza se ni izkazala za učinkovito, saj je prodaja upadla. Kot je po pojasnilu iz Mercatorja zapisal Dnevnik, razgovori o prevzemu dejavnosti še potekajo, končne rešitve pa še ni. V ospredju razprave so predvsem veliki centri, ki so bili v času delovanja pod blagovno znamko Mercator uspešni. S tem bi se izognili tudi naraščanju terjatev do Konzuma iz naslova najemnin oziroma bi lahko nekatere medsebojne obveznosti pobotali.
Po pisanju Dnevnika dolguje Konzum iz tega naslova Mercatorju več kot 40 milijonov evrov. Na zahtevo revizorjev naj bi morali v Mercatorju v tolikšnem znesku oblikovati rezervacije in te bi povečale lansko izgubo.
Popoldne pa bodo v državnem zboru poslanci obravnavali predlog zakona o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za državo, tako imenovani lex Mercator po zgledu hrvaškega specialnega zakona lex Agrokor. Slovenija želi zakonsko zaščiti Mercator in preprečiti Agrokorju, da svojih težav ne bi reševal z izčrpavanjem Mercatorja. Pričakovati je živahno razpravo, saj del opozicije zakonu nasprotuje, poznavalci pa ocenjujejo, da bo akt najverjetneje dobil zadostno večino.
