Tiskane izdaje
Ljubljana – Po neuradnih ocenah je postal Agrokor blizu 80-odstotni lastnik Mercatorja. Prevzemna ponudba se je iztekla 1. septembra opoldne, v Alti Invest, ki za prevzemnika vodi odkup delnic, so včeraj še preštevali izjave delničarjev o sprejemu ponudbe. Natančne številke bodo znane danes.
Prevzemno ponudbo v višini 86 evrov za delnico je, kot kaže, med drugim sprejelo okoli 8000 malih delničarjev (fizičnih oseb) od 11.126, kolikor jih je bilo v evidenci lastnikov Mercatorja konec prejšnjega tedna. Tako so neuradno naračunali v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). Njihov predsednik Rajko Stanković je povedal, da po oceni tako ostaja v lastniški strukturi še okoli 3100 malih delničarjev, za katere v MDS ugibajo, da skupaj obvladujejo še dobre 4 odstotke Mercatorja. Če to drži, so mali delničarji Todoriću skupaj »prepustili« okoli 10,8 odstotka ciljne družbe.
Kako so se na ponudbo odzvali večji delničarji, pravne osebe? Slišati je, da hrvaški pokojninski skladi in družbe blizu Agrokorju tokrat niso prodali svojih deležev, tako da utegne biti celoten iztržek javne ponudbe okoli 25 odstotkov lastništva. To pomeni, da bi Agrokor postal lastnik blizu 80 odstotkov ciljne družbe. Od tod je več možnih scenarijev, razmišlja Stanković. Če bi presegel statutarno večino, bi lahko sklical novo skupščino in predlagal umik delnic z organiziranega trga, delničarjem pa bi moral ponuditi primerno ceno (kar je cena iz prevzemne ponudbe). Če bi skladi sprejeli ponudbo in če Agrokor preseže 90-odstotni lastniški prag, lahko na lastno pobudo iztisne male delničarje ali oni sami zahtevajo iztis, v obeh primerih po 86 evrov za delnico.
Če je verjeti besedam, zapisanim v prospektu k prevzemni ponudbi, iztisa za zdaj - ne glede na izid - ne bo. Prevzemnik se je v sporazumu o poslovni združitvi že lani junija zavezal, da ne bo predlagal umika delnic z Ljubljanske borze nadaljnjih pet let od izpolnitve kupoprodajne pogodbe ali dokler ne doseže 90 odstotkov lastništva. Niti pred kratkim, v času nastanka prospekta, še ni načrtoval umika z borze.
Prav zato v MDS razmišljajo, kako preostale male delničarje rešiti »ujetništva«. Menijo, da bi jih ponudbo sprejelo več, če ta ne bi sovpadla s časom dopustov. Nekaterim so sprejem ponudbe preprečile posebne življenjske okoliščine (na primer nekončani dedni postopki), tretji so bili morda zgolj površni ali nepremišljeni. Zato se namerava Stanković obrniti na Agrokor s predlogom, kako bi reševali zamudnike: da bi za določene primere oziroma za določeno obdobje obveljali pogoji iz javne ponudbe. Stanković: »Ker se je prodajna evforija umirila in ker si prevzemnik prizadeva delati transparentno in zakonito ter ker pazi na svoj ugled v javnosti, verjamem, da bo našel ustrezno rešitev tudi zanje.«
