Tiskane izdaje
Po zagotovilih uprave slovenskega trgovca se zaveze uresničujejo, nad njihovim izvajanjem pa bo bedel posebej za to ustanovljen nadzorni odbor. Kot je povedal član uprave Mercatorja za trgovino in neosnovne dejavnosti Igor Maroša, ostajajo v veljavi strateški fokusi, kot si jih je zastavila uprava že v prejšnjem mandatu, in tudi ponudba v trgovinah sledi dosedanji ekonomski logiki. Poudarek je na najboljši možni izbiri lokalnih oz. domačih izdelkov, na censki konkurenčnosti, svežih programih v povezavi z lokalnimi proizvodi, trgovski blagovni znamki, bližini prodajaln in dobri trgovski storitvi.
Polica je živa stvar
Kako je torej z asortimanom izdelkov na Mercatorjevih policah? Polica, pravijo trgovci, je živa stvar, v času se stalno spreminja. Trgovci nenehno sklepajo in podaljšujejo pogodbe z dobavitelji, eni se poslavljajo, prihajajo novi. Kako bodo v Mercatorju obvladovali te procese, ne da bi kršili uvodoma omenjene zaveze? In ne da bi potrošniki dobili občutek, da hrvaško blago preplavlja slovenski trg – po nareku novega lastnika?
Zaveze se nanašajo zgolj na slovenske dobavitelje. »Kakšen je njihov položaj, se ve. Naša dejanja ne bodo ogrožala zavez. Struktura ponudbe bo še vedno dovolj prilagodljiva v neslovenskem delu. Kako se bo spreminjala, bo na koncu odvisno od potrošnika. Tudi mi nimamo popolnega asortimana v vseh 150 blagovnih skupinah in če bomo ugotovili, da je zdaj v hiši dobavitelj, ki lahko pokrije naše sive lise, ter da je ob tem dovolj vabljiv za naše potrošnike, ga bomo uvrstili na polico. Zadnjo besedo pa bo imel kupec. Naš primaren interes je ustrezen asortiman po blagovnih skupinah,« je pojasnil Maroša.
In koliko je že zdaj v Mercatorju na slovenskem trgu Agrokorjevih oz. hrvaških izdelkov? Podatkov o tem v Mercatorju nimajo, saj jih niso nikoli spremljali. Iz grafike pa je mogoče razbrati nekatere najbolje prodajane in pri Slovencih prepoznavne znamke, ki so vsaj po enem od kriterijev hrvaške ali konkretno Agrokorjeve. In so se že zdavnaj usidrale tudi v Mercatorjevo ponudbo. Je pa, opozarja sogovornik, pravzaprav težko opredeliti, kaj tu pomeni »hrvaško«, je to izvor surovine, lokacija proizvodnega obrata, sedež podjetja (a tudi podjetja so menjala lastnike in države)...
Neustrašno v »večje čevlje«
Začasni status quo slovenskih dobaviteljev ne bi smel zadovoljiti. Prevladati bi moralo spoznanje, da je mogoče iz mega trgovske združitve iztržiti kaj več. Rojstvo regijskega velikana ponuja veliko priložnosti za slovenska živilska podjetja za prodor in širitev na regijskih trgih. In Mercator bi jim pri tem lahko pomagal, zagotavljajo njegovi vodilni. Maroša: »Dobavitelji bi morali dojeti, da se zdaj pogovarjamo o trgu z 18 milijoni potrošnikov, ne omejujemo se na 2-milijonski trg, in ne na eno, ampak na pet držav. Tisti, ki se že ozirajo po regiji ali si tega želijo, bi lahko postali del skupne regionalne dobaviteljske platforme – če bodo le dokazali, da so konkurenčni, da razvijajo svoje blagovne znamke, imajo vizijo in so dovolj ambiciozni. Mi smo lahko zanje izvozni oddelek, vstopna točka in filter, ker vemo, kaj hočemo, znamo pomagati, delujemo tudi na ravni skupine.«
Še brez sprememb
»Zdaj bo pač to odpadlo, kar bo že določen hendikep. Se bomo pa zato bistveno bolj usmerili v proizvodnjo in promocijo lastne blagovne znamke. Na Hrvaškem smo prisotni s kar nekaj izdelki in računamo na povečanje prodaje, tako kot tudi v Srbiji, kamor smo doslej zelo težko prišli zlasti zaradi administrativnih ovir, čeprav se razmere že precej spreminjajo. Zagotovo bomo več delali na krepitvi prodaje na hrvaškem trgu. Smo tudi med tistimi, ki jih je obiskal Ivica Todorić in povedano nam je bilo, da imamo ob kakovostni konkurenci odprta vrata na njihove prodajne police. Če bo veliko sreče, se zna zgoditi, da bomo že novembra povečali prodajo,« je optimističen Jakob.
Tudi v Ljubljanskih mlekarnah pravijo, da ostaja sodelovanje z Mercatorjem nespremenjeno. Žitov predsednik uprave Janez Bojc pa ob nespremenjenem obsegu poslovanja z Mercatorjem po prevzemu dodaja, da se jim obseg poslovanja z Agrokorjevim Konzumom celo povečuje. Zato »na to konsolidacijo trgovine« gledajo tudi kot na priložnost za lažji dostop do trgov, kjer doslej morda niso bili tako dobro prisotni s svojimi izdelki.
Na nespremenjene in še naprej korektne poslovne odnose tako z Mercatorjem v Sloveniji kot Konzumom na Hrvaškem računajo tudi v Perutnini Ptuj, ki po besedah njenega prvega moža Romana Glaserja dolgoročno dobro in korektno posluje z obema. In zato, še dodaja, ker nenehno skrbijo tudi za prepoznavnost, ugled in kakovost svojih znamk. Ob vsem jim gre na roke še dejstvo, da Agrokor v svojem sistemu nima perutninske vzreje in predelave, Perutnina pa ima na Hrvaškem hčerinsko družbo Pipo Čakovec, ki je drugi največji pripravljalec perutninskega mesa in živil iz perutninskega mesa na Hrvaškem.
Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc pa izpostavlja, da se po danih obljubah veseli priložnosti, ki jo bodo dobila slovenska prehranska podjetja na Balkanu. Čeprav se hkrati zavedajo, da je nujno obdržati tudi tržne deleže, ki jih imajo v Sloveniji v Mercatorjevih trgovinah. Kot pravi, se Mercatorjeva uprava trudi v komunikaciji z branžo, kaj se bo dogajalo v nadaljevanju, pa da se bo videlo po izkupičku pogajanj in na novo sklenjenih pogodbah. O izgubi posla z Mercatorjevimi blagovnimi znamkami na Hrvaškem, kjer ne bo več Mercatorjevih prodajaln, pa Zagorčeva poudarja: podjetja moramo spodbuditi, da se borijo za polico in za tržni delež s svojimi lastnimi blagovnimi znamkami.
