Mercator spet v izdajo komercialnih zapisov

Povabljenim investitorjem je ponudil za 20 milijonov evrov enoletnih vrednostnih papirjev po 2,2- do 2,5-odstotni obrestni meri.

Objavljeno
22. maj 2015 19.07
Mercator center Šiška 26.junija 2014
Božena Križnik., gospodarstvo
Božena Križnik., gospodarstvo

Ljubljana – Mercator je povabljenim vlagateljem spet, prvič po konsolidaciji lastništva, ponudil v nakup komercialne zapise. To bo sicer že osma emisija (MELR08). Tokrat gre za enoletni nematerializirani vrednostni papir, ki ga bo moč kupiti po diskontirani vrednosti, ob zapadlosti, 6. junija 2016, pa bo investitor zanj iztržil nominalno vrednost. Izdajatelj pričakuje, da bo denar lahko zbral po 2,2- in 2,5-odstotni obrestni meri.

Skupna nominalna vrednost izdaje je 20 milijonov evrov, kot v predstavitvenem gradivu pojasnjuje Mercator, pa bo zbrana sredstva uporabil za uravnavanje likvidnosti, financiranje obratnega kapitala in razpršitev virov financiranja. Komercialne zapise bodo začeli obrestovati predvidoma 12. junija.

Po objavi na spletnih straneh Ljubljanske borze je postalo jasno, zakaj je letos trgovec pohitel z objavo trimesečnih rezultatov. V lanskem letu je namreč očistil svoje bilance, prevrednotil nekatere naložbe in opravil vrsto slabitev. Ti enkratni dogodki, povezani s prevzemom, finančnim reprogramom, oslabitvami nepremičnin, opreme in neopredmetenih sredstev ter z drugimi nenačrtovanimi stroški, nastalimi zaradi integracije z Agrokorem, so pripeljali do visoke čiste izgube: na ravni skupine je je bilo kar za 44,5 milijona evrov.

Zato je Mercator nujno potreboval dobrih novic, če je želel pritegniti zasebne investitorje v komercialne zapise. Učinki lanskega prestrukturiranja finančnih obveznosti, nove organizacije poslovanja s poudarkom na trgih Slovenije, Srbije in Črne gore, krčenja stroškov in krepitve trženjskih aktivnosti so se začeli kazati v zadnjih mesecih lanskega leta in letos obrnili poslovne trende; Mercator je v prvem kvartalu že ustvaril zgleden čisti dobiček - 4,1 milijona evrov.

Nekaj poudarkov iz predstavitve za potencialne vlagatelje: Poglavitna trga Mercatorja bosta poslej Slovenija (tu bo po načrtih letos ustvaril 54,9 odstotka prihodkov skupine) in Srbija (37,9 odstotka). To pomeni stabilizacijo tržnega deleža v Sloveniji in rast v Srbiji. Večji del prihodkov (86,6 odstotka) bo navrgla prodaja izdelkov za vsakdanjo rabo.

Z združitvijo z Agrokorjem je nastal vodilni trgovec v Jugovzhodni Evropi. Mercatorjev tržni delež v Sloveniji je po podatkih iz predstavitvenega prospekta 33-odstoten, sledi mu Spar s 23 odstotki, Tuš s 13 odstotki in diskonti skupno z 18 odstotki. V Srbiji bo pokril 15 odstotkov trga, v Črni gori pa 24 odstotkov. Strokovnjaki, ki so analizirali možne sinergijske učinke združitve, so te zaznali v nabavi, logistiki, marketingu, IT, trgovini, na pravnem in kadrovskem področju. Na vsakem od trgov zdaj trgovec deluje pod eno blagovno znamko razen v Srbiji, kjer še vedno obstajata Konzumova Idea in Mercatorjeva Roda.

Ključna cilja Mercatorja v Sloveniji sta krepitev tržnega deleža (zlasti v razmerju do diskontov) in dobičkonosnost. Osredotočal se bo na majhne prodajne formate, svežo ponudbo in obnove trgovin, izboljševal bo censko percepcijo in racionaliziral prodajni asortiman, zniževal stroške, krepil trgovske blagovne znamke, napoveduje pa tudi nov logistični center, ki bo zamenjal osem sedanjih logističnih objektov v državi. Nadaljeval bo odprodajo neosnovnih dejavnosti in se deloma usmerjal v veleprodajo.

Letos bo investiral 99,5 milijona evrov, deloma v nove površine, deloma v prenovo. Nadaljuje začeti postopek monetizacije nepremičnin. Načrtuje, da bo prodal in vzel nazaj v najem za 300 milijonov evrov nepremičnin.

Po finančnem prestrukturiranju in dokapitalizaciji se je krepko izboljšala ročnost in kapitalska struktura. Skupina ima 700 milijonov evrov kapitala, 792 milijonov evrov dolgoročnih finančnih obveznosti in 55 milijonov kratkoročnih finančnih obveznosti. Izdajatelj komercialnih zapisov napoveduje, da bo stopnja finančnega vzvoda padla pod 4-kratnik ebitde do leta 2016, v primeru prodaje nestrateških programov pa še prej.