Mercatorjev hrvaški nadzornik je tudi dobavitelj

Nadzorniki Mercatorja so decembra podpisali izjavo o neodvisnosti – razkriti so morali morebitni poslovni odnos do trgovca.

Objavljeno
18. maj 2017 19.22
Suzana Kos
Suzana Kos

Ljubljana – V torek je na seji nadzornega sveta Mercatorja mogoče pričakovati razpravo o koliziji interesov enega od nadzornikov. Darko Knez namreč prek dveh podjetij, v katerih je direktor, prokurist in solastnik, dobavlja tudi izdelke pod trgovsko blagovno znamko najboljšega soseda.

Darko Knez, hrvaški član nadzornega sveta Mercatorja, je predsednik uprave zagrebškega podjetja Labud, ki proizvaja sredstva za čiščenje. Podjetje je dobavitelj najboljšega soseda. Knez je hkrati tudi prokurist podjetja za destiliranje in mešanje alkoholnih pijač Badel iz Siska. Tudi to podjetje je dobavitelj Mercatorja. Badel je v lasti družbe Meteor, v kateri je Mercatorjev nadzornik od maja lani solastnik.

Potencialni konflikt interesov

Toni Balažič, nekdanji predsednik uprave, se o vprašanju, ali gre v tem primeru za očitno nasprotje interesov, ni hotel izreči. Balažič je sicer po odstopu s funkcije, na kateri je na leto prejemal več kot 400 tisočakov bruto, še vedno zaposlen v Mercatorju. Več sogovornikov pa pri odgovoru na vprašanje o konfliktu interesov nima težav. »To je sporno, ne glede na formalno dobavno politiko družbe obstaja potencialni konflikt interesov; formalni ali neformalni vpliv na izbiro dobavitelja je v takih primerih vedno mogoč,« ocenjujejo. »Bolje bi bilo, da teh križanj interesov ne bi bilo, v nadzornih svetih ne bi smel sedeti komplot različnih manedžerjev, ker tako nastajajo mreže, ki ne delujejo najbolj transparentno,« je prepričan ekonomist Bogomir Kovač. Knez bi moral svojo funkcijo po ocenah sogovornikov zapustiti. Kneza je v Mercatorjev nadzorni svet nastavil Ivica Todorić oziroma Agrokor, njegovi dobri odnosi z Mercatorjevim skrbnikom za »non-food«, ki prihaja s Hrvaške, pa so po naših virih dobro znani tudi nekaterim dobaviteljem.

V Mercatorju odločno poudarjajo, da je njihov nabavni proces neodvisen od dejstva, da je Knez član njihovega nadzornega sveta ter da poteka po strokovnih in neodvisnih postopkih. Dodajajo, da so na njih temeljile tudi vse zamenjave dobaviteljev trgovskih znamk v zadnjih dveh letih; ne glede na spremembe pa okoli 70 odstotkov vseh trgovskih znamk Mercatorja izdelajo slovenski dobavitelji. Preden je šel na svoje, je bil Knez zaposlen v Agrokorju, tam je bil izvršni podpredsednik, zadolžen za maloprodajo, pred tem pa je bil celo predsednik uprave Konzuma. Leta 2016 je poiskal nove »profesionalne izzive«. 

Nadzorniki niso seznanjeni

Nadzorniki morajo vsako leto podpisati izjavo, v kateri zatrdijo, da niso povezani oziroma nimajo deležev v podjetjih, ki poslujejo z Mercatorjem. Odgovora, ali je Knez to izjavo podpisal, nismo dobili. Vsekakor pa po naših zanesljivih informacijah na sejah nadzornega sveta nikoli ni omenil svojega poslovnega sodelovanja z Mercatorjem. Kolikšna je vrednost teh dobav, v najboljšem sosedu ne razkrivajo. Izvedeli smo, da je za torek sicer sklicana seja nadzornega sveta Mercatorja, na kateri je mogoče pričakovati tudi razpravo o poslovnem sodelovanju nadzornika z najboljšim sosedom. Za Kneza naj bi po nekaterih informacijah prav Todorić vztrajal, da postane dobavitelj nekaterih izdelkov Mercatorjeve blagovne znamke.

Kako potekajo postopki izbire dobaviteljev

Kako v Mercatorju formalno sicer sploh izbirajo dobavitelje? »Pri določanju nabavne politike in nabavi smo v Mercatorju neodvisni in pri odločitvah uporabljamo tržne analize, pregled primerljivih konkurenčnih izdelkov in njihovih značilnosti, kakovost izdelkov in seveda tudi nabavno ceno. Uporabljamo pa seveda tudi tako imenovane tenderje, na katere se prijavljajo potencialni dobavitelji. Pogoji in procedure, ki jih uporabljamo, dodatno preprečujejo konflikte interesov, ker imajo enostaven cilj – potrošniku zagotoviti izdelek, ki ima čim boljše razmerje med kakovostjo in ceno,« razlagajo.

Dodajajo, da so del nabave v preteklosti izvajali tudi prek centralne nabave, ker so s tem dosegali nižje nabavne cene oziroma sinergije znotraj sistema. Potencialni konflikt interesov pa po njihovi oceni najučinkoviteje onemogočajo pravila v zvezi z nabavno funkcijo v podjetju. Naše vprašanje, ali je morda kdo od njihovih nadzornikov hkrati tudi njihov dobavitelj, je pristojne v Mercatorju sicer presenetilo, njihov odgovor pa je bil kratek. »Po naših informacijah je eden od članov nadzornega sveta manjšinski delničar ene od družb, ki je naš dobavitelj,« so zapisali v odgovoru. 

Ramljak bo pregledal nabavno politiko

Novi prvi mož Agrokorja Ante Ramljak je pred dnevi napovedal, da bodo pregledali nabavno politiko in preverili, ali so pogodbe z dobavitelji sklenjene pod tržnimi pogoji. Nekateri dobavitelji so že dobili tudi obvestila, da v Agrokorju poteka optimizacija celotnega nabora izdelkov. Spomnimo, da je sicer Agrokor pri prevzemu Mercatorja zagotovil, da bo tri leta spoštoval zaveze o dobaviteljih in v vsem tem obdobju so bila le tri odstopanja, a ta menda niso bila odvisna niti od Mercatorjeve nabave niti od zahtev Agrokorja. Odstopanja so bila na področju začimb, pri jabolkih in zeliščih ter svinjskem mesu. V Mercatorju so ne glede na spreminjanje izbora izdelkov na trgovskih policah, na katerih so kupci opažali vse več hrvaških, zagotavljali, da vse dogovorjene zaveze spoštujejo ter da delež slovenskih dobaviteljev na policah ne odstopa od dogovorjenih okvirov.