Merkurju se tudi v ponovni prisilni poravnavi zapleta

Ljubljana – Kmalu bo tri mesece od začetka ponovne prisilne poravnave nakelskega Merkurja, a v postopku se že resno zatika. Večina upnikov ga sicer podpira, a nekatere banke še niso sprejele dokončnih odločitev o reprogramu sindiciranih posojil, ki je bistven pogoj za nadaljevanje finančnega prestrukturiranja.

Takšna je uradna informacija z obeh upniških odborov, navadnih in zavarovanih upnikov. Kot pravijo naši viri, sta za nadaljevanje postopka dve ključni oviri: uvodoma omenjena je povezana z zadržkom v mnenju pooblaščene revizorke o ustreznosti oziroma izvedljivosti načrta finančnega prestrukturiranja (NFP), druga pa je serija bančnih ugovorov na osnovni seznam preizkušenih terjatev zaradi, po mnenju upnic, prenizko ovrednotenih zalog.

Mnenje s pridržkom

Spomnimo: Uprava Merkurja je lani ugotovila, da družba ne bo mogla poravnati tretjega obroka iz prvotne prisilne poravnave, ne da bi s tem ogrozila redno poslovanje. Zato je predlagala ponovno prisilno poravnavo po novem insolvenčnem zakonu, postopek se je uradno začel 9. januarja. Ponovna prisilna poravnava učinkuje le na neporavnane obveznosti iz prejšnje prisilke, ne pa na obveznosti, ki so nastale po začetku prvega postopka.

Načrt finančnega prestrukturiranja temelji na izčlenitvi zdravega jedra in na prestrukturiranju zavarovanih terjatev. Iz podjetja se izločita dve novi družbi, Merkur-trgovina in Merkur-nepremičnine (prva bo opravljala osnovno trgovsko dejavnost, druga pa upravljala za to dejavnost potrebne nepremičnine, ki jih trgovska družba vzame v najem). Na krovni družbi, ki bo šla v stečaj, pa bo preostalo premoženje, finančne naložbe in navadne terjatve.

NFP je po opravljenih cenitvah in novi opredelitvi terjatev natančno določil, katere postavke premoženja in obveznosti se prenesejo na novoustanovljeni družbi. Ker bi bila nepremičninska družba v vsakem primeru kapitalsko neustrezna, je predvidel tudi dokapitalizacijo s konverzijo bančnih terjatev v višini najmanj 46,5 milijona evrov.

Pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, ki je presojala NFP, mu je sicer dala pozitivno mnenje, vendar s pridržkom. Postopek bo dobil zeleno luč, če bodo zavarovani upniki (za sindicirana posojila, dana po prvi prisilki) soglašali s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev, kot ga določa načrt in če bo nepremičninska družba s trgovsko sklenila najemne pogodbe po znižani tržni najemnini.

Dvoje ovir

Kot pojasnjuje naš vir, so torej NFP načeloma podprli vsi upniki, zatika pa se v dveh točkah, pri nepremičninski in pri trgovski družbi. Prvi problem je nepripravljenost za konverzijo terjatev. Banke, upnice Merkurja-nepremičnine so se dogovorile, da bodo ves zavarovani del terjatev reprogramirale, nezavarovani del pa konvertirale v kapital. Izjema je bila Banka Koper, ki je soglašala z reprogramom, ne pa tudi s konverzijo terjatev.

Problem Merkurja-trgovine pa je vrednotenje zalog. Osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev je najprej ugovarjala Deželna banka Slovenije (DBS), sledile pa so ji vse banke, katerih terjatve so prenešene na trgovsko družbo (Abanka, Hypo, Probanka in NKBM oziroma DUTB). Cenitve zalog iz NFP so se jim zdele prenizke, zato so si naročile nove. Te so bile veliko višje. In bi, po črki zakona, močno zvišale vrednosti v bilanci družbe.

Zvišanje vrednosti zalog seveda koristi upniku, saj pomeni boljše zavarovanje in ugodnejše poplačilo kreditov. Nasprotno pa poslabša bilanco družbe, saj se nanjo zaradi višje vrednosti zalog s krovne družbe prenese večji del kreditov in zniža kapital. Kapital Merkurja-trgovine bi ob upoštevanju ugovorov padel z 11 na 1,5 milijona evrov in družba ne bi več izpolnjevala pogojev za ponovno prisilno poravnavo. Tako ravnanje bank je sicer legitimno, a so po drugi strani, pravijo poznavalci, njihova pričakovanja o veliko višji vrednosti zalog nerealna; v stečaju je namreč zanje komaj moč kaj iztržiti.

Kako naprej?

Na potezi so upnice. Kar zadeva konverzijo terjatev, bodo morale bodisi prepričati Banko Koper ali nadomestiti njen delež. Drugo oviro pa bi odpravili, če bi banke umaknile ugovore. Do 8. aprila bi morale zavarovane upnice podpisati pogodbo o prestrukturiranju terjatev, potem bi pooblaščena ocenjevalka vrednosti umaknila pridržek. Rok se lahko podaljša za dva meseca.

Če dogovora ne bo, je neizbežen stečaj Merkurja. V njem bi po izračunih revizorjev navadni upniki dobili le 3-odstotno poplačilo, medtem ko bi po uspešni ponovni prisilni poravnavi dobili vsaj 12 odstotkov. Ob stečaju obstoječe družbe bi tudi zavarovani upniki izgubili več.