Tiskane izdaje
Ljubljana – Startup podjetje MESI, ki razvija in proizvaja medicinske naprave, smo predstavili med prvimi v naši rubriki Ime dneva. Od takrat merilnik gleženjskega indeksa uspešno prodajajo doma, na evropski trgih, v Kanadi, Avstraliji in ZDA. Letos bodo osvajali nove trge in tekmovali.
»Doma smo trg že izčrpali. Na tujih trgih pa smo intenzivno začeli delati v začetku lanskega leta. Najprej smo sicer želeli biti na čim več trgih in na vsakem malo prodati, a smo ugotovili, da to ni dobra ideja, ker preventiva ni povsod enako zastopana,« razlaga direktor Jakob Šušterič. Mesijevi najboljši trgi so v Švici, na Nizozemskem, Češkem, Švedskem, Turčiji, Romuniji, Makedoniji, Kanadi, Avstraliji in ZDA. Pisarno imajo v Londonu, kjer so zadolženi za prodajo na angleškem trgu in v državah Commonwealtha. Pripravljajo se na odprtje poslovalnice na Hrvaškem. Drugje pa delujejo prek distributerjev. Za letos imajo v načrtu vstop na trge Poljske, Francije in Nemčije.
Novi izdelki
Razvijajo tudi nove izdelke, merilnik gleženjskega indeksa pa bodo usmerili v azijski trg in ga pocenili. Poleti bodo predstavili t. im. profesionalno zdravstveno postajo (healthy station pro), uporabniku prijazno napravo za primarno zdravstvo in kardiovaskularne ambulante, ki bo brezžično merila EKG, temperaturo, krvni pritisk, gleženjski indeks, indeks palec-nadlaht, frekvenco dihanja … in podatke pošiljala v oblak ali bolnišnični informacijski sistem.
»Ugotovili smo, da so profesionalne medicinske naprave zelo zahtevne za uporabo, ne omogočajo nobene povezljivosti in uporabljajo še staro tehnologijo. Na drugi strani so zdravniki, ki zelo dobro poznajo nove tehnologije, imajo pametne telefone, tablice ipd. Zato smo rekli, da moramo zgraditi sistem, na katerem bodo slonele naše medicinske naprave,« razlaga Šušterič.
Ugotovili so in tudi študije kažejo na to, da bi se meritve morale izvajati kontinuirano doma, ko je človek sproščen. Tako so prišli do ideje, da bi tej profesionalni zdravstveni postaji, ki je v ambulanti, dodali modul za domačo uporabo.
Izjemna priložnost
Tako so lani maja začeli z razvojem obeh idejah in pri raziskovanju trga ugotovili, da je organizacija xPrize organizirala nagradni natečaj Qualcomm Tricorder xPrize, z nagrado 10 milijonov dolarjev, kjer spodbujajo, da ekipe razvijejo medicinsko napravo, ki bo nepretrgoma merila pet življenjskih znakov in odkrivala 16 najpogostejših bolezni zahodnega sveta.
»To je točno tisto, kar počnemo mi, zato smo se prijavili na nateča,« pravi Šušterič. Vedeli so, da takega projekta sami ne morejo izpeljati. »Imamo sicer medicinsko znanje in znanje o razvoju senzorjev, a ker velik del tekmovanja sloni na uporabniški izkušnji, smo vedeli, da potrebujemo nekoga, ki se na to spozna in povabili Gigodesign. Vedeli smo tudi, da potrebujemo aplikacijo na pametni napravi in povabili D.Labs. Za storitve v oblaku smo povabili SmartComa,« razlaga Šušterič. Poleg njih sodelujejo še Inštitut Jožef Stefan (komunikacijska tehnologija in umetna inteligenca), medicinska fakulteta (za testiranje in klinične študije) ter fakulteta za elektrotehniko (digitalna obdelava signalov in metrologija).
»To tekmovanje je izjemna priložnost, da na si naš izdelek izbori neko mesto na svetovnem trgu,« je prepričan Šušterič. Maja morajo oddati koncept (kaj bodo naredili, 3D vizualizacija, čim več kliničnih študij), na osnovi katerega bodo izbrali 10 finalistov. Ali so se uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja, bodo izvedeli avgusta. V natečaju sodeluje 32 ekip, od tega večina iz ZDA.
Iščejo investitorje
Razvoj financirajo iz lastnega poslovanja, a gre na tesno. »Banke nam posojila ne dajo. Tudi s pomočjo Podjetniškega sklada ne, saj bi zato morali poleg državne garancije dati še sami stoodstotno garancijo. Kako naj to naredi startup, ki nima nobenega premoženja, ne v rezervah, nimamo nepremičnin?,« je razočaran Šušterič. Zato iščejo druge poti do investitorjev, skladov tveganega kapitala, ki ni nujno, da so domači. Lani so sicer dobili slovensko angelsko investicijo.
Prijavili so se tudi na razpis v Franciji. »Tam namreč zelo privabljajo inovacije v državo. Ponujajo 200.000 evrov 100 ekipam za razvoj ideje, pogoj pa je, da del razvoj preseliš tja. Od tega bodo verjetno izbrali okoli 10 ekip, ki jih bodo dokapitalizirali in vložili vanje,« o poteh iskanja kapitala govori Šušterič.
