Metalurgija je postala ena od prednostnih panog

Ljubljana – Gospodarstvo in znanstvena sfera vendarle vse bolj sodelujeta. Tako je pravkar nastal Kompetenčni center za inovativne kovinske materiale (IKM), predstavniki metalurške industrije in znanstvene ustanove pa so skupaj tudi dosegli, da je država metalurgijo prepoznala kot prednostno panogo.

Predstavniki metalurške industrije, Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) ter univerze so letos pripravili strategijo razvoja metalurgije v Sloveniji do leta 2025 in jo od spomladi predstavljali ključnim ministrom, v kratkem pa naj bi z njo seznanili še predsednika vlade Mira Cerarja.

Dokument se zavzema, da naj bo metalurgija kot prednostna panoga opredeljena v vseh strateških dokumentih, saj ta industrija skupaj s kovinsko-predelovalno zaposluje 85.000 ljudi in ustvari dobro petino bruto domačega proizvoda. Direktor IMT Matjaž Godec je povedal, da so s svojimi prizadevanji vendarle uspeli doseči določen premik v mnenju vladajočih. Pojasnil je, da je metalurgija postala ena ključnih področij v pametni specializaciji, kar pomeni, da bodo lahko za raziskave in razvoj v tej panogi črpali tudi evropska sredstva.

Da pa raziskave in razvoj ne bi bile namenjene le same sebi, ampak bi služile gospodarstvu, so se tri družbe Slovenske industrije jekla (Sij) – Acroni, Metal Ravne in Elektrode – povezale in skupaj z inštitutom IMT in oddelkom za materiale in metalurgijo na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti ustanovile Kompetenčni center IKM. Njegov namen naj bi bil pospešiti vlaganja v tehnološki razvoj in omogočiti prodornejši nastop na mednarodnih trgih.

Štiri področja prihodnosti

Direktor za tehnologijo v Siju Slavko Kanalec je pojasnil, da so družbe Sija do nedavnega pred raziskovalno-razvojno dejavnost izvajala predvsem kot podporo tekoči proizvodnji, zdaj pa se usmerja tudi v prihodnost. Povedal je, da so v ta namen opredelili štiri področja, ki bodo krojila prihodnost Sija. To so nikljeve zlitine, maraging jekla, 3D tiskanje na podlagi kovin in uporaba plazme za čiščenje in toplotno obdelavo nerjavnih jekel. Kanalec je še dodal, da to kaže, da prihodnost vidijo tudi v sodelovanju z drugimi materiali, kot so aluminij, les, plastika ...

»Menimo, da je pri razvoju ključno, da se raziskave končajo z izdelkom, ne le s člankom,« je poudaril Godec, ki je zadovoljen, da je Slovenija pravočasno prepoznala pomen metalurgije. Izpostavil je tudi velik razvojni potencial te industrije, ki postaja vse bolj trajnostno usmerjena in okoljsko čista.

Dr. Jožef Medved z naravoslovnotehniške fakultete pa je poudaril pomen modernega študija: »To danes pomeni povezavo z industrijo.« Razložil je, da bodo študentje seminarske naloge, diplome, magistrske in doktorske naloge pripravljali v povezavi z industrijo. Opomnil je še, da prav sodelovanje z industrijo fakulteti omogoča vzdrževanje laboratorijev in drugih dejavnosti.

Za Sij pa je sodelovanje s fakulteto pomembno tudi zaradi pridobivanja deficitarnih naravoslovnih kadrov.