Iranec je prek NLB opral milijardo dolarjev

Prek naše največje banke, takrat v solasti belgijske KBC, je denar prenakazal rezident Londona.

Objavljeno
02. junij 2017 16.06
Suzana Kos, Novica Mihajlović
Suzana Kos, Novica Mihajlović

Ljubljana − Parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb se je seznanila s primerom, v katerem je v letih 2009 in 2010 prek NLB potovala milijarda dolarjev. Šlo je za nakazila ene iranskih bank pod embargom prek NLB, denar je potoval na več tisoč naslovov.

Preiskovalna komisija za bančni primanjkljaj pod vodstvom poslanca SDS Anžeta Logarja je pri pregledovanju dokumentov naletela na zanimivo odkritje. Prek NLB so dve leti, takrat jo je vodila uprava Boža Jašoviča, potekale »prepovedane« transakcije na banko, za katero so veljale sankcije, menda v skupni vrednosti milijarde dolarjev. Denar je po naših informacijah nakazovala fizična oseba, rezident Londona, sicer iranski državljan, prek NLB pa je bila opravljena konverzija valute.

Denar je potoval na različne naslove, bilo naj bi jih več kot devet tisoč. Sporni račun na NLB je bil po naših informacijah odprt leta 2008. Zaradi velikega števila in velike vrednosti transakcij so v banki postali nanj pozorni in zato opravili interno revizijo. Leta 2010 je banka prav na podlagi izsledkov revizije račun zaprla, skoraj sočasno so tudi iz Banke Slovenije odredili zaprtje tega računa.

Zdaj bi zvonili vsi alarmi


Naši sogovorniki pravijo, da bi ob sedanji zakonodaji o preprečevanju pranja denarja zvonili vsi alarmi, takrat veljavni predpisi pa so bili drugačni. O transakcijah so bili obveščeni tako urad za preprečevanje pranja denarja kot Banka Slovenije in Policija, vendar sankcij ni bilo. Banka po takrat veljavni zakonodaji, ki ureja pranje denarja in financiranje terorizma, ni bila v prekršku, pravijo naši sogovorniki, še manj bi bila torej utemeljena pričakovanja o morebitnih kazenskih ovadbah in policijski preiskavi. Transakcije pa so menda potekale celo ob vednosti mednarodnih varnostno-obveščevalnih služb.

Takratni predsednik uprave Božo Jašovič molči

Javnost je o milijardni iranski transakciji obvestil Branko Grims, predsednik parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Izjavil je, da je takratno vodstvo banke »dogajanje ves čas zagovarjalo, obstajajo tudi nekatere notranje informacije, da se je to poskušalo pomesti pod preprogo«, je dodal in navedel podatek, da je takratno vodstvo prenakazila teh sredstev oprostilo plačila za prilive na račune. Tedanji predsednik uprave Božo Jašovič je na naša vprašanja o tej zadevi odgovoril, da konkretnih poslov ne more komentirati.

O transakcijah, po naših informacijah jih je bilo dejansko za 700 milijonov evrov, je bil obveščen tudi takratni nadzorni svet banke, ki ga je leta 2009 vodila Stanislava Zadravec Caprirolo, nato viceguvernerka Banke Slovenije. Po njenem odstopu je funkcijo prvega nadzornika prevzel Marko Simoneti.

Izvedeli smo, da je vprašanje, ali sploh lahko izvajajo te transakcije, na urad za preprečevanje pranja denarja naslovila tudi takratna pooblaščenka banke za to področje in od urada tudi dobila odobritev za poslovanje z Irancem iz Londona.

Po Grimsovih besedah se je ta zgodba končala šele zaradi tujih bank, ki so začele v 402 primerih opozarjati na spornost teh nakazil. Poslale so tudi uradne proteste, tri banke pa so po njegovih besedah v tem delu, ko gre za konkretna nakazila, nehale sodelovati z NLB in tega denarja niso več sprejemale.

Grims je opozoril tudi na visoke provizije. Te pri transakcijah denarja navadno znašajo pet odstotkov. »Če pa je država pod embargom, so provizije precej višje, kar pomeni, da je nekdo nekje pridobil protipravno premoženje v vrednosti od 50 milijonov do 300 milijonov dolarjev,« je ocenil. V tistem obdobju so za Iran sicer veljale sankcije, ki so bile dokončno sproščene šele januarja lani.

Z blokiranim Iranom vsi poslujejo, a o tem molčijo


Plačilni promet z Iranom že dolgo ne deluje, pravijo sogovorniki iz Iskratela, ki redno poslujejo v Teheranu. Vsakdo, ki je kdaj bil v Iranu, se čudi, kako je ob tako strogih zahodnih sankcijah v tamkajšnjih podjetjih lahko tako veliko najsodobnejše IT-opreme ameriških proizvajalcev. »Konkretne zadeve ne poznam, vem pa, da so, tako kot številna druga evropska podjetja, tudi evropske banke v času sankcij Iranu gledale skozi prste in o tem molčale. Ne vidim razloga, da bi slovenska banka ravnala drugače. Vprašanje pa je, kako so pristojne institucije in regulatorji opravili svoj posel in kako so bili pri tem med seboj usklajeni,« pravi Aljaf.

Kako in zakaj Iranec iz Londona med vsemi bankami na svetu najde prav slovensko banko? Iztok Podbregar, nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sova ima preprosto razlago: »Pomemben dejavnik je lega Slovenije in dejstvo, da smo mala, obrobna država, v kateri ni mogoče pričakovati močnega delovanja regulatorjev, hkrati pa smo člani EU.«

Nasprotno pa meni predavatelj na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede Uroš Svete, ki, ko gre za iranske posle kjerkoli v Evropi, ne verjame v naključja. »Ne smemo pozabiti, da ima precej Irancev močne stike na območju nekdanje Jugoslavije še iz časov nekdanjih neuvrščenih, torej jim to območje ni ravno siva cona. Ko gre za tako velike zneske, pri tako dobro organizirani in delujoči državi kot je Iran, gotovo ni naključij, niso naključno izbrali slovenske banke. Naključja se dogajajo državam z nestabilnimi, slabo organiziranimi sistemi, Iran pa ni taka država«. Čeprav transakcije zunanjim opazovalcem delujejo nenavadno, so po sogovornikovi oceni operacija, ki ni tuja iranskim službam, a za slovenske državljane se mu zdi bolj pomembno vprašanje, kaj so ob tem počeli naši organi regulatorji.

Odziv NLB zadržan

»Od omenjenih dogodkov je minilo že osem let. V vsem tem času v banki v zvezi s tem nismo prejeli nobenega prekrškovnega ali kazenskega ukrepa, prav tako nismo seznanjeni, da bi se takšni postopki izvajali. Prav tako zaradi tega nismo izgubili nobene medbančne pogodbe, zato nas nekoliko čudijo sedanji očitki oziroma izjave, ki so se pojavile v medijih,« so po Grimsovem medijskem nastopu sporočili iz banke. Dodajajo, da so v zadnjih letih postopki, tehnologija in prakse na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zelo napredovali. V tem času je tudi NLB sprejela najnovejše standarde ter uvedla nove tehnološke in druge rešitve, ki jo uvrščajo med zaupanja vredne finančne ustanove. Dokaz tega zaupanja je veliko korespondenčnih odnosov NLB z največjimi globalnimi bančnimi skupinami. »Poudarjamo, da smo v zadnjih letih močno okrepili in bistveno nadgradili procese in postopke na področju preprečevanja pranja denarja, zato je prenovljen sistem tudi mednarodno priznan kot eden boljših na tem področju,« so še zapisali v sporočilu za javnost.