Milijonska popotnica za 120 pivovarjev, ki bodo zgubili delo

Ljubljana – Optimizacija je beseda, ki jo ima predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko najpogosteje na jeziku. Iskreno je navdušen nad novim lastnikom, nizozemskim Heinekenom, ker da ta pač ve, kako se trgom streže. A če se hoče slovenska hči usidrati v učinkovit sistem, mora skozi očiščenje. In to je kruto: v Laškem in Ljubljani bo treba v prihodnjih mesecih odpustiti 120 zaposlenih.

Skupina Laško je lastniško in finančno konsolidirana in se je končno lahko lotila poslovnega prestrukturiranja. Kakšne cilje ste si zastavili z dolgoročno strategijo? Kakšna bo videti Pivovarna Laško Union čez pet let?

Skupina je bila v hudih težavah, a je končno dobila dolgoročnega, stabilnega lastnika. Heineken je 15. januarja končal prevzem, zdaj je naš 97-odstotni lastnik. Kakšna bo Pivovarna Laško Union, kot se bo imenovala odslej, čez nekaj let? Uspešna, razvojno naravnana, znotraj velikega sistema, ki ve, kaj so blagovne znamke, ki ve, kaj so trgi. In ki bo z nami posel razvijal naprej. Heineken je prišel v Slovenijo skozi največja vrata. V trenutku, ko je šlo gospodarstvu slabo, smo dokazali, da je še mogoče najti dobrega strateškega lastnika. Heineken je prišel, poravnal vse naše dolgove in to je tudi za Slovenijo velik izziv.

Ob zamenjavi lastništva ste za Delo povedali: »Lastništvo ni najpomembnejše, najbolj pomembno je, da imajo ljudje delovna mesta in plače.« Zdaj pa je v javnost prišla informacija, da boste v obeh pivovarnah odpustili okoli 200 ljudi, kar je skoraj tretjina zaposlenih. Zakaj je to potrebno?

Ta informacija ni točna. V resnici je številka manjša. Poglavitni vzrok za kadrovsko prestrukturiranje je, da pivovarni nista konkurenčni. Vse Heinekenove pivovarne danes proizvajajo svoje izdelke ceneje kot jih mi v Laškem ali Unionu. Ker pa smo kljub temu dobra firma, nam je dal novi lastnik na voljo nekaj časa, da se prilagodimo. V sistemu je okoli 900 zaposlenih, vključili smo tudi 18 delavcev Heinekena Slovenija in 88 ljudi, ki so za nas delali po pogodbah. Za vseh 900 ljudi ni prostora, ohranili pa bomo več kot 750 delovnih mest. Ne govorim o tem, da bomo odpuščali, ampak da bomo ohranili takšno zaposlenost.

V resnici bo brez dela ostalo okoli 120 delavcev, približno enako v Laškem in Ljubljani. To pa zato, ker smo izhajali iz procesov. Popisali smo jih in dobili jasno sliko, na katerih delovnih mestih je delavcev preveč, katerih delovnih mest v prihodnje ne bo več. Dobili smo število presežnih delavcev. O tem smo se uskladili s sodelavci, svetom delavcem, sindikatom, prejšnji teden smo imeli zbore delavcev v Laškem in Ljubljani. Proces smo skrbno načrtovali, pripravili smo ga transparentno, presežke bomo obravnavali korektno. Uprava se je z novim lastnikom izpogajala za znatna sredstva, 6,5 milijona evrov, ki bodo namenjena za izplačila odpravnin po podjetniški kolektivni pogodbi. Vsi, ki bodo zapustili naše vrste, bodo prejeli ustrezne odpravnine, dodatna sredstva pa so namenjena tudi kot omilitveni ukrepi ob prenehanju pogodb o zaposlitvi.

Celotni znesek, 6,5 milijona, bo šel za odpravnine delavcem?

Tako je. Heineken je imel velik posluh za to. To niso majhni zneski. Poznam veliko primerov, ko ljudje odhajajo, pa niso dobili niti plače niti odpravnine, brez vsega ostanejo na cesti.

Kdaj bo proces stekel in v kolikšnem času bo končan?

Gradivo smo predali sindikatu in svetu delavcev v obeh družbah. Za pripombe in mnenje imajo 30 dni časa. Pričakujem, da bodo tudi delavci dodali svoje predloge na podlagi svojih izkušenj, poznavanja kolegov. Predlagali smo kar nekaj terminov za posvetovanje. Ko dobimo odgovore, se bomo sestali, postopki pa naj bi stekli v prihodnjih dveh mesecih. Želimo jih čim prej končati, da med delavci ne bo več nemira, ko vstopamo v novo sezono. Potem sledi še končni korak, pravna združitev pivovarn.

Kdo vam je pripravil načrt kadrovskega prestrukturiranja, ste za to najeli zunanje strokovnjake?

Najeli smo pravno pisarno Blaž Žibret, ki ima ustrezne reference s tega področja. Pripravili so kakovostno gradivo, ki je opredelilo kriterije in način odpuščanja. Nihče ne bo obravnavan individualno, ampak samo v okviru programa. Za vsako skupino bodo izdelani kriteriji, v dogovoru s sindikatoma in svetoma delavcev. Zaposleni to vedo, sodelujemo s sindikatoma v obeh družbah. Zavedajo se, da to ni samo odgovornost uprave, ampak naša skupna odgovornost. Če naj ohranimo 750 delovnih mest, je naša skupna naloga, da ohranimo eno več, ne enega manj. To bodo dolgoročne rešitve, saj prihod Heinekena v Slovenijo ni izlet v neznano, kot če bi nas kupil kakšen finančni sklad, ampak je strateg prepoznal kakovost obeh pivovarn in želi ostati dolgoročni lastnik. Z našimi nadrejenimi v Amsterdamu in nadrejenimi za regijo se dogovarjamo, da bi Slovenija postala kanal za obvladovanje celotnega Balkana. Ker smo sposobni.

Navedel sem jim ekonomske razloge za presežno število zaposlenih. Posebej bi rad poudaril, da odpuščanje ne bo posledica prihoda Heinekena. Že pred tem smo v strategiji 2015−2019 pod starim nadzornim svetom opredelili, kako lahko preživimo − ne oziraje se na lastništvo. Predpogoj za to je, da izboljšamo ekonomiko poslovanja. Tudi ko se danes primerjamo s Heinekenom, ugotavljamo, da smo neučinkoviti, neekonomični po različnih merilih, ki jih poznajo pivovarji, ne gre le za dobiček. Nov lastnik prinese novo znanje, omogoča ti primerljivost, vidiš, kje si slab. Odpuščanje torej ni zaradi Heinekena, ampak zaradi nas samih. S pomočjo Nizozemcev pa bomo to lahko naredili bolje, primerljivo s svetom.

Pa vendar: če ne bi bilo Heinekena, bi bilo odpuščanja manj?

Približno enako. Morda celo več, ker bi zarezali drugače. Zdaj pa imamo določene bench marke, da vidimo, kje smo slabi, kaj je treba storiti. Dobili bomo dodatne posle, zato se lahko postopek zmehča. In še nekaj: imamo denar za odpravnine. Če bi odpuščali sami, v času, ko smo bili silno zadolženi, je vprašanje, ali bi lahko toliko namenili za odškodnine. S tega vidika je ta zgodba, kakor koli je že kruta, pozitivna.

Bo več presežkov v režiji ali v proizvodnji? Koliko imate manevrskega prostora za mehke načine odpuščanja?

Presežki bodo na vseh ravneh, v režiji in proizvodnji. Preverili smo možnosti za mehke načine odpuščanja, tudi delo za določen čas, pa tiste, ki so tik pred upokojitvijo in so zaščiteni, precej je tudi ljudi, ki hodijo trkat na moja vrata, ker sami želijo oditi. Sprememba lastništva pogojuje drug način dela. Predvsem nekateri starejši se niso pripravljeni še dodatno učiti, in so prosili, da jim omogočimo normalen odhod. Naslednji korak bo pomlajevanje kolektiva, iskanje alternativ.

Si ljudje, ki slutijo, da jih čaka odpoved, lahko izračunajo, koliko bi dobili od 6,5-milijonskega zneska?

Ni tako preprosto, ne morejo si izračunati. Najprej se še ne ve, kdo bo med presežki, saj še nimamo nobenega seznama, znesek pa bo odvisen od posameznikovih okoliščin. Nekaj ga bo šlo tudi za oddajanje določenih opravil zunanjim izvajalcem.

Foto Tomi Lombar/Delo

Na primer Pivovarna Laško je doslej skrbela za vzdrževanje vodovoda v Laškem in po vseh okoliških hribih. Odslej bo to stvar občine, celotna vzdrževalna služba preide na občino, pivovarna pa bo normalno plačevala storitev vodovoda, kar je edino prav. Ljudje se selijo k drugemu delodajalcu, svoje delo bodo opravljali naprej, a po novih pogodbah. Enako je lahko s čiščenjem, z menzami, tako bi rešili problem okoli 30 ljudi.

Boste oddali tudi ljubljansko pivnico?

Ne, trenutno je pivnica eden naših pomembnih referenčnih objektov. Je že dobro znana, tudi vodilni iz Heinekena jo z veseljem obiščejo in se postavijo z njo. Odprli smo jo ob 150-letnici Uniona; več kot primerno je, da je v glavnem mestu, kjer je pivovarna, tudi pivnica.

Kako so se zaposleni odzvali?

Ljudje so vedno prestrašeni, vsaka sprememba je sprejeta kot negativna, saj v Sloveniji ni dela. Naša skrb je, da ohranimo, kar se ohraniti da. Zaposlenim sem tudi na zboru delavcev povedal, da imajo privilegij, da lahko odločajo o usodi drugih, a ga je treba pravilno razumeti: to je odgovornost. Proces je treba izpeljati transparentno, tako, da ohraniš razvojna delovna mesta, brez čustev, tem smo se izognili.

No, odpuščati ljudi na human način ...

... ni mogoče. Tudi zame ni lahko, veliko ljudi poznam. Sem pač na mestu, kjer sprejemam težke odločitve.

Nekoliko bolj humano pa je vendarle, če odpuščenemu zagotoviš primerno odpravnino. Povpraševanje po pivu namreč krojijo emocije pivcev, vi pa boste storili vse, da odpuščanje ne bo pustilo madežev na ugledu podjetja.

Govorimo o odpravninah in deloma tudi o odškodninah. Vsakdo, ki bo odšel iz poslovnih razlogov, bo dobil odpravnino. Dodatna sredstva pa so za ljudi, ki spadajo v zaščitene kategorije, in je to omilitveni ukrep. Naša zakonodaja predvideva prvo, mi pa smo si pri Heinekenu izborili več kot odpravnine po zakonu. To je dodana vrednost.

Boste stroške dela krčili tudi z zniževanjem plač? Kolikšna je povprečna plača?

Za zdaj tega ni v programu. Plače so sicer odvisne od rezultata in mislim, da bo ob kakovostnem delu lahko obratno, da bodo ljudje, ki delajo dobro, deležni dodatka za večjo uspešnost. Doslej smo morali poplačevati obveznosti do prejšnjih lastnikov, zdaj pa smo na isti premici združili lastnike, kredite in produkte v isto sinergijo.

V pogovorih ste večkrat omenjali presežne kapacitete obeh pivovarn.

Še vedno jih imata.

Samo preveč ljudi ali tudi prevelike proizvodne oziroma tehnološke zmogljivosti?

Ko zdaj opazujem Heinekenove pivovarne, jih vidim drugače, kot sem jih včasih. Včasih so samo tekmovale, katera ima boljšo opremo, zdaj pa primerjajo proces. Ugotavljam, da imajo po velikosti primerljive pivovarne štiri, pet ali šest polnilnih linij. Mi jih imamo pa 20.

Kaj boste z njimi?

V nekem trenutku jih bomo skušali prodati, združiti količine, narediti novo zgodbo. Zaradi amortizacije in stroškov vzdrževanja je namreč to povsem neekonomično. Napaka že iz preteklosti, podobno kot poslovne zgradbe. Ko pridejo k nam lastniki iz Nizozemske, se kar spogledujejo; v drugih državah, pa tudi na sedežu v Amsterdamu, pač nimajo tako bogato opremljenih pisarn in stavb.

Nad novim lastnikom ste bili navdušeni tudi zato, ker naj bi pomagal pri plasmaju vaših piv skozi Heinekenove prodajne kanale. Bo iz te moke kaj kruha?

Izhajam iz prejšnjega odgovora. Vse to bo, dobili bomo priložnost za dodatno zapolnitev kapacitet, a le, če bomo izboljšali ekonomiko in začeli delati po Heinekenovih standardih. Zdaj imata Union in Laško vse podvojeno, na Heinekenovem zemljevidu ekonomičnosti smo na repu.

Kje boste še krčili stroške?

Gledamo naš produktni portfelj, in ker smo bili v preteklosti primorani delati vse, kar nam je prišlo pod roke, bomo zdaj reorganizirali naš tržni pristop. S Heinekenovimi družbami sodelujemo pri nastopu na balkanskih trgih, o trgovskih blagovnih znamkah se bomo dogovarjali s trgovci, središče našega zanimanja pa bodo naši osnovni produkti, ki jih trg že dolgo pozna. Na nabavni strani se bomo naslonili na Heinekenovo nabavno verigo in dobili boljše nabavne in plačilne pogoje. Vse to so privilegiji pridružitve velikemu globalnemu sistemu.

Kakšna je politika blagovnih znamk pod novim lastnikom?

Če kdo dobro ve, kakšna vrednost so blagovne znamke, je to prav gotovo naš lastnik. Zato nas je tudi kupil. Razvijali jih bomo naprej, v novih okoliščinah lahko še bolj intenzivno.

Ali strategija predvideva, da boste tudi v Ljubljani še naprej varili pivo?

Še dolgo, dolgo časa, na obeh lokacijah.

Ali se boste sčasoma osredotočili na osnovno dejavnost, na pivo, in prodali proizvodnjo brezalkoholnih pijač? Ste se o tem že s kom dogovarjali?

Program brezalkoholnih pijač po obsegu in številu izdelkov ni majhen. Opredelili ga bomo v strateškem načrtu. To je stvar uprave, Heineken od nas pričakuje samo kakovostna izhodišča za eno ali drugo opcijo, ohranitev ali prodajo. Na trgu sicer obstajajo interesi, a je vse še zelo v zgodnjih fazah. Za zdaj tudi brezalkoholni program ostaja na obeh lokacijah.

Foto Tomi Lombar/Delo

Pivovarna Laško je bila tudi družbeno odgovorna, pomemben sponzor in donator. Se bo proračun za ta namen skrčil?

Ne, vse ostaja po starem, v enakem obsegu. Posebej ponosni smo na naše skakalce, ki dosegajo izjemne rezultate. Poglejte samo ta vikend, fantje v Vikersundu in dekleta na Ljubnem, prav tako celjski rokometaši z zmago na Poljskem med evropsko elito pa nogomet v Mariboru in Ljubljani, hokej, košarko, medalje na Olimpijadi ... Pa ne govorim samo o športu, še naprej bomo podpirali kulturo, prireditve. Smo organizatorji največjega festivala pri nas Piva in cvetja. Vse to sta pivovarni. Tudi lastnik je kot globalni sistem družbeno odgovoren.

Kako bo potekala pravna združitev, kakšni bodo njeni učinki? Kdaj Pivovarna Laško Union?

Tako v Unionu kot v Laškem imamo še manjšinske delničarje. Načrtujemo iztisnitev, sočasno pa bo tudi Heineken iztisnil male delničarje iz Laškega. Potem se lahko sklene pravna združitev. Načrtujemo jo za 30. junij. S tem se ukvarja tim pravnikov. Omogočila bo racionalnejše poslovanje, vodenje in doseganje sinergij. Leto 2016 je za nas leto prilagajanja na nove okoliščine. Naslednji korak bo najbrž umik z borze, ker imamo pač enega samega lastnika.

Sedež družbe bo v Ljubljani?

Zanesljivo. Tudi v drugih državah vodi pivovarne iz tamkajšnjih prestolnic.

Kakšni so bili lanski poslovni rezultati skupine in matične družbe, kakšen je poslovni načrt za 2016?

Teh pa zaradi borznih pravil še ne morem razkriti, ker jih še nismo obravnavali.

Kakšen dobiček pričakuje lastnik?

Lastnik ne pričakuje toliko dobička, kot − dolgoročno − zdravo osnovo. Potem pride vse drugo. Heineken je poravnal vse naše obveznosti, dal dolgoročni kredit z ugodnejšo obrestno mero. Sistem potrebuje trajnega, dolgoročnega, stabilnega, razvojno orientiranega lastnika, ki ve, kaj hoče.

Uprava ima mandat do konca avgusta. Glede na to, kako ste zastavili strategijo, ali ostajate na čelu tudi po tem datumu?

O tem sem prepričan.

Boste po prestrukturiranju zaposlovali na novo, tako kot Lek?

To bi si skoraj drznil napovedati, a se je hkrati treba zavedati, da pivovarništvo ni farmacija. Zelo me skrbi padec standarda, vse je povezano. Če bo Slovenija gospodarsko rasla, bomo tudi mi lahko na novo zaposlovali. Če pa bo vse grmelo navzdol, če bodo ljudje težko preživeli iz meseca v mesec, bo tudi pivovarna delila enako usodo.