Miroval bo vsaj do leta 2020  

Lafarge: tožijo ga francoski nevladniki, on toži slovensko ministrstvo za okolje.

 

Objavljeno
28. februar 2017 22.20
jsu*CEMENTARNA LAFARGE
Polona Malovrh
Polona Malovrh
Trbovlje - Sodnim sporom s cementnim velikanom Lafargeem ni videti konca. Komaj je evropska komisija v zvezi z njim ustavila postopek proti Sloveniji, že so francoski nevladniki proti njemu sprožili novega zaradi domnevnega sodelovanja z Islamsko državo. Zdaj pred našim upravnim sodiščem teče še ena pravda: trboveljski Lafarge Cement (LC) toži ministrstvo za okolje (MOP).

Čeprav je trboveljski Lafarge Cement (LC) v mirovanju že od marca 2015, povsem le ne miruje. Dobro leto po »poroki« francoskega Lafargea s še enim svetovnim igralcem na trgu cementa, švicarskim Holcimom, se je zapletel v nov spor s slovenskim okoljskim resorjem. LC, katerega posredni in edini družbenik je od »poroke« sem dunajski Lafarge Cement CE Holding, se je septembra lani v procesu pridobivanja okoljskega dovoljenja (OVD) za novo napravo zoper MOP pritožil na upravno sodišče. Po navedbah Andreja Vuge z MOP je Arso v ponovnem postopku odločanja Lafarge Cementu maja lani z delno odločbo zavrnil okoljevarstveno soglasje za povečanje proizvodne zmogljivosti klinkerja (na 1250 ton dnevno, o.p.) in uporabo petrolkoksa kot goriva. LC se je na delno odločbo pritožil, MOP jo je kot drugostopenjski organ zavrnil, čemur je sledila Lafargeva tožba na upravno sodišče, ki o zadevi še ni odločilo.

Naj spomnimo, da je upravno sodišče Lafargeu v 2014 enkrat že razveljavilo OVD, nadaljnjo proizvodnjo klinkerja pa jim je v februarju 2015 prepovedal republiški inšpektor za okolje in prostor.

Zdi se, da je Lafarge za doto v »zakon« s švicarskim Holcimom prinesel kopico težav. Zadnja neprijetna vest prihaja iz Francije. Tamkajšnje nevladne organizacije so vložile tožbo proti Lafargeu in njegovi sirski hčerinski družbi, ker naj bi domnevno financirala Islamsko državo, s tem pa nosila tudi del krivde za vojne zločine. Medtem ko so druge družbe vojno območje zapustile, Lafarge obtožujejo, da naj bi svoj »obstoj« v Siriji branil s plačevanjem »davkov« Isisu.

Kakorkoli, največja »poroka« na svetovnem cementnem trgu se je po prvih »združenih« poslovnih rezultatih sodeč očitno splačala. Skupina Lafarge Holcim je imela v 2015 skoraj 30 milijard švicarskih frankov prihodkov od prodaje. Kazalniki kažejo navzgor tudi v 2016. Prihodki skupine so bili v devetih mesecih lani za petino večji od primerljivih v 2015, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo ali t.i. EBITDA, ki je eden od pokazateljev »gole« poslovne uspešnosti podjetja, se je povečal za dobrih 40, dobiček iz poslovanja pa celo za 60 odstotkov; vse tri merijo v milijardah.

Trendom skupine pa ne sledijo poslovni rezultati slovenske tovarne, ki se je bila v mirovanju prisiljena preobraziti v »trgovsko-distribucijski center s kamnolomom«, ki z avstrijskim in madžarskim cementom oskrbuje slovenski in hrvaški trg. V 2015 je prodal dobrih 267.000 ton cementa (od tega 180.700 ton uvoženega) in beležil za 13 odstotkov ali 2,8 milijona evrov nižje čiste prihodke od prodaje. Čisti poslovni izid je - tudi zaradi prevrednotenj in odpisov - eden najslabših doslej, EBITDA pa kljub vsemu pozitiven: znašal je 900.000 evrov.

Zaradi mirujočega statusa je bila v LC neizbežna tudi reorganizacija: delo je obdržalo 26 ljudi, izgubilo ga je 51. Ostali so pretežno tržniki in prodajniki. Kot je razbrati iz letnega poročila LC za 2015, je bilo širše vodstvo za srednjo in vzhodno Evropo, še lani prepričano, da »si bo trg v Sloveniji, ki je prvi pogoj za ponovni zagon (trboveljskega, o.p.) obrata, kmalu opomogel, a kljub temu nas na podlagi preteklih izkušenj čaka še dolgotrajen proces pridobivanja OVD«. Za OVD za »staro« napravo so se neuspešno trudili skoraj deset let. V procesu pridobivanja OVD za novo napravo so od sežigalniške namere sicer odstopili, vztrajajo pa pri zadevah, ki so bile že doslej na »črni listi«, zaradi česar se utegne zavleči tudi tokratno OVD. Odgovorov na to in na številne druge dileme iz LC včeraj v roku nismo dočakali.

LC bo v mirovanju vsaj do 2020, ocenjujejo vodilni. »Posledice« so vidne v bilanci poslovanja 2015, ki izkazuje 29,5 milijona evrov čiste izgube. V breme odhodkov so prevrednotili za dobrih 21 milijonov evrov sredstev, povezanih s tovarno in kamnolomom, med višjimi postavkami so bile še 3,2-milijonske odpravnine ljudem, medtem ko je »konzerviranje« tovarne stalo 900 tisočakov.

Če iz bilanc vélikih, Lafarge Holcima, štrlijo milijardne postavke o dobičkih in prodaji, iz bilanc »malega« LC v 2015 in 2014 izstopajo zlasti zneski za odvetniške storitve (93.683 €, v 2014 še 168.395 €), za reprezentanco (108.486 €, v 2014 še 63.011 €), sponzorstva in donacije (89.556 €, v 2014 še 114.286 €), med rezervacijami 2015 pa 202 tisočaka za »pokrivanje sporov«. Letos Lafarge, kot rečeno, spet čakata najmanj dva ...