Tiskane izdaje
Letos se je na razpis za Krkine nagrade za srednješolce prijavilo 58 srednješolcev: 28 dijakov je prejelo nagrade za njihovih 13 raziskovalnih nalog, 30 dijakom pa so za 16 raziskovalnih nalog podelili priznanja. Do zdaj je Krka podelila že več kot 2600 Krkinih nagrad.
Kakovost prispelih nalog je bila tudi letos na visoki ravni, še posebno pomembno pa je, da so naloge vključevale eksperimentalno delo. S kakšnimi tematikami so se torej srednješolci in gimnazijci ukvarjali tokrat?
Vida Škrabanja, sodelavka Krke, ki že od leta 2011 moderira simpozij, na katerem dijaki predstavijo svoja nagrajena dela, pojasnjuje, da »dijaki z raziskovalnimi nalogami potrjujejo, da se njihovo zanimanje ne dotika zgolj ene panoge, ampak zvišujejo standarde z zavidljivo kakovostjo nalog s stališča raziskovalnih idej, eksperimentalne izvedbe in interpretacije rezultatov. Za to so večinoma zaslužni šolski mentorji in starši, ki uspešno vzpostavljajo stik z zunanjimi strokovnjaki – tako s področja temeljne kot tudi uporabne znanosti. Tematika nalog v zadnjih letih je povezana s panogami, kot so farmacija, kemija, medicina, biokemija, biotehnologija, mikrobiologija, veterina, živilska tehnologija, okoljske vede, tudi inženirstvo.«
Teme so torej z različnih področij farmacije in iz sorodnih ved, vsa pa so usmerjena na področja, ki bodo v prihodnosti še učinkoviteje pripomogla pri zdravjenju.
Predstavitev najboljših nalog
Tudi letos so pred podelitvijo Krkinih nagrad organizirali simpozij. Na njem so se predstavili avtorji najboljših nalog, odgovarjali pa so tudi na vprašanja udeležencev simpozija, tako strokovnjakov iz podjetja kot tudi drugih institucij.
V Krki pravijo, da so mladi »avtorji odgovarjali suvereno ter pokazali svoje znanje in sposobnost razmišljanja. Poudariti pa velja, da imajo pri spodbujanju mladinskega raziskovalnega dela ključno vlogo profesorji, ki z mentorstvom dijake usmerjajo k poglobljenemu delu na posameznih znanstvenih področjih in jih vodijo skozi raziskovalni proces. Prav zato so na slovesnosti šestim mentorjem za dolgoletno prizadevno spodbujanje in uspešno mentorstvo dijakov pri raziskovalnem delu podelili posebne plakete.«
In koliko so potem lahko teme, s katerimi se mladi srednješolski »raziskovalci« ukvarjajo, še konkretneje zanimive, tudi v smislu uporabnosti, seveda v nadaljnjih raziskovalnih procesih? »Želimo spodbuditi samostojnost avtorjev in njihovih mentorjev pri iskanju izzivov in tematike za njihove raziskovalne naloge. Vloga Krkinih nagrad za dijake je predvsem spodbujanje dela mladih,« pojasnjujejo v Krki.
V izdelkih so pokazali radovednost
Ali se katera od nagrajenih raziskovalnih nalog še posebno izpostavi glede na kakšne zelo perspektivne ali skoraj »nore« ideje? V Krki odgovarjajo, je v pisnih izdelkih in predstavitvah mogoče zaznati radovednost, zagnanost, spoštovanje kot tudi veliko ambicioznosti in drznosti. »Seveda obstajajo razlike, saj se nekateri dela lotijo v šolskem laboratoriju, drugi na inštitutih s pomočjo zunanjih mentorjev in sodobnejšo opremo, kot jo imajo na voljo v srednješolskih oziroma gimnazijskih laboratorijih. Bistveno je, da ocenjevalci prepoznajo lastne ideje avtorjev, iznajdljivost, reševanje z lastnimi močmi in strokovno (znanstveno) utemeljeno razpravo o dobljenih rezultatov,« pravijo.
Ali ko poudarja Dr. Škrabanjeva, »napetost lastnega razuma lahko dolgoročno za mladega človeka, ki šele vstopa v raziskovalni svet, pomeni veliko boljšo popotnico kot trenutna »nora« ideja. Za ta namen smo letos v znanstvenem odboru nadgradili ocenjevalna merila in navodila za ocenjevalce. Ključno merilo pri ocenjevanju nalog so izvirnost teme, kakovost raziskovalne hipoteze in izvedba eksperimentalnega dela, strokovnost razprave o pridobljenih rezultatih in sposobnost povezovanja lastnih rezultatov z literarnimi ter kakovost in ustreznost zaključkov.«
V Krki raziskovalno delo mladih spodbujajo že desetletja, saj se že od ustanovitve podjetja zavedajo, da so ustvarjalni strokovni kadri ključ do njihovega uspeha, s Krkinimi nagradami jih še bolj »usmerjajo« v ustvarjalnost, na koncu pa nekaterim tudi odprejo njihovo poklicno pot. Dijaki srednjih šol so v razpise Krkinih nagrad vključeni že od njihovega začetka in so hkrati tudi že vseh 47 let med nagrajenci, do zdaj jih je Krka podelila skupaj že 2659.
»Bazen kadrov«
Nagrade mladim raziskovalcem podeljuje vrh podjetja, tudi tokrat sta mlade »nagradila« predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič, ki je predsednik častnega odbora Krkinih nagrad, in dr. Aleš Rotar, član Krkine uprave in predsednik Sveta sklada Krkinih nagrad. Poleg Krkinih nagrad za srednješolce
in gimnazijce so znane tudi Krkine nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela, njihova podelitev bo sredi oktobra.
Toda ali so lahko številni perspektivni mladi raziskovalci tudi bodoči Krkini štipendisti in sodelavci? Iz Krkine službe za odnose z javnostjo temu pritrjujejo: »Krkine nagrade so gotovo pomemben element sodelovanja z mladimi, s katerim privabljamo mlade strokovnjake. Marsikateri nagrajenec se po študiju tudi zaposli v našem podjetju. Tistim, ki že med izobraževanjem kažejo določene
talente in sposobnosti, večkrat podelimo štipendijo. Mlade si prizadevamo motivirati, da se odločajo za poklice v naši stroki tako s Krkinimi nagradami kot tudi z omogočanjem organiziranih obiskov srednješolcev in študentov v našem podjetju, kjer jim predstavimo posamezne poklice in naše delovanje.
