Tiskane izdaje
Shakespeare je pisal o »mleku človeške dobrote«. In prav ta človeška dobrota - in velika radovednost - je vplivala na mlado nemško mikrobiologinjo in modno oblikovalko, da je pomagala bolnemu sorodniku in spremenila mleko v oblačila, ki so bila podobna svili in jih je sorodnik lahko oblekel. Anke Domaske je s svojim izumom tako morda ustvarila velikansko ekološko priložnost tako za kmetovalce kot izdelovalce tkanin po vsem svetu.
Leta 2009, ko je bila stara 26 let, je njen očim zbolel za levkemijo. »Ni mogel najti nobenih primernih oblačil, ker ima tako šibek imunski sistem, da se njegova koža odzove na vse, kar obleče,« je povedala Domaskejeva v svoji tovarni v nemškem Hannovru. Večina oblačil vsebuje kemikalije, ki jih uporabljajo pri pridelavi in proizvodnji: pri proizvodnji bombaža, denimo, uporabijo 35 odstotkov vseh insekticidov in pesticidov na svetu po podatkih Svetovnega sklada za naravo.
Domaskejeva je zato s skupino prijateljev, ki so se pozneje pridružili njenemu podjetju QMilk, obiskala bližnjo trgovino in plačala 180 evrov za mleko in kuhinjske potrebščine, med drugim za velik kuhinjski termometer. Nato so začeli eksperimentirati in pri tem uporabljali tehniko izdelave mlečnih kazeinskih vlaken iz tridesetih let prejšnjega stoletja. »Nazadnje smo preizkusili več kakor 3000 receptov,« je povedala in pojasnila, da so potrebovali devet mesecev, da so izdelali blago, ki se ne raztopi v vodi.
Domaskejeva že nekaj let prodaja oblačila, ki jih je sama oblikovala, prodaja pa tudi kose blaga drugim oblikovalcem. Foto: QMilk
Domaskejeva se spominja, da so jo mnogi kritizirali. »Rekli so mi, naj uporabim kemikalije, saj mi bo tako prej in brez težav uspelo. Toda bila sem trmasta in sem jim odgovarjala, da moram vse narediti samo iz naravnih sestavin.« Svoj postopek bo patentirala, vendar je v grobem dovolj preprost: počakajte, da se mleko skisa, ga posušite, da nastane beljakovinski prašek, kakršnega uporabljajo športniki, nato ga zmešajte z vodo in drugimi naravnimi sestavinami, ga stisnite, da nastane puhasta snov, podobna bombažni kroglici, nato jo razvlecite v vlakna. Domaskejeva uporablja samo odpadno mleko in pravi, da potrebuje samo dva litra vode za kilogram blaga, ki ga prodaja za približno 24 evrov.
Nemški kmetje zaradi zdravstvenih in varnostnih standardov vsako leto zavržejo približno dva milijona ton mleka - dovolj, da bi z njim napolnili 770 olimpijskih plavalnih bazenov. QMilk uporablja samo majhen del tega mleka, približno 1000 ton odpadnega mleka na leto in plačuje približno 3,5 centa za liter. Podjetje tesno sodeluje s približno 20 kmetovalci v Nemčiji, vendar bi se Domaskejeva rada širila tudi v tujino.
Eden od kmetovalcev je Bernd Pils, ki ima več kakor 120 glav živine na svoji kmetiji približno 160 kilometrov od Hannovra. Pojasnil je, da ne more prodajati mleka, kadar krave hranijo svoje teličke ali kadar so bolne in jemljejo zdravila. Toda zdaj ga lahko prodaja QMilku.
»To se mi zdi zelo dobra ideja,« je povedal, »saj imamo vedno na voljo nekaj mleka, ki ga ljudje ne smejo uživati. Zato ideja zelo dobro podpira trajnostni razvoj.«
Domaskejeva ni razkrila podrobnih finančnih rezultatov, vendar je povedala, da se je že 1000 strank zanimalo za QMilkova vlakna, potem ko je leta 2011 podjetje uradno začelo poslovati z desetimi zaposlenimi in s 5,3 milijona evrov začetnega kapitala.
Proizvodnja zdaj poteka v dveh izmenah, njen najpomembnejši del je 11-metrska naprava za stiskanje, ki razvleče dolga vlakna in je podobna napravi za špagete. Domaskejeva večkrat vstavi vlakna v usta, da obiskovalcem pokaže, kako varen je material, ki ga izdeluje.
Blago dobro odvrača bakterije, na dotik je podobno svili, je biološko razgradljivo, prati ga je mogoče v pralnem stroju, poleg tega vas poleti hladi, pozimi pa greje.
Domaskejeva že nekaj let prodaja oblačila, ki jih je sama oblikovala, prodaja tudi kose blaga drugim oblikovalcem. Dolgoročno bi ga rada začela prodajati izdelovalcem avtomobilov, pohištvenim podjetjem in bolnišnicam.
Toda neki drug izdelek ne bo nikoli končal na modni stezi ali v razkošnem avtomobilu. To je »Carezze di Latte«, prvovrstni toaletni papir, ki ga od decembra lani prodajajo v Italiji za približno 2,70 evra za štiri zvitke. Izdeluje ga italijansko papirno podjetje Lucart, ki je ponosno na to, da so njegovi izdelki do okolja prijazni.
»V svetu vlaken so vlakna iz takšnega odpadnega materiala nekaj popolnoma novega,« je povedal Stefano Staffieri, direktor oglaševanja v podjetju. Znanstveniki v podjetju so hoteli izboljšati svoj najbolje prodajani toaletni papir, ko so odkrili italijansko podjetje, ki je izdelovalo oblačila in zanje uporabljalo QMilkovo blago. Lucart je uporabil postopek, ki ga podjetje zdaj poskuša patentirati, in navadnemu zvitku toaletnega papirja dodal nekaj mlečnih vlaken.
»To je najmehkejši papir na trgu,« je povedal Staffieri. »Je edini tovrstni papir, zato je edinstven. Kupci so navdušeni nad njim.«
Domaskejeva in Staffieri poudarjata, da mleko ni edino živilo, ki ga je mogoče spremeniti v blago. Trenutno raziskujejo tudi vlakna pomaranč in banan, da bi omejili razsipavanje s hrano.
Toda odvečno mleko je mogoče uporabljati tudi drugod po svetu, ne samo v Nemčiji ali zahodnih državah. Domaskejeva je opozorila, da ima Indija težave z ohlajanjem hrane, zato se mleko pogosto skisa. »Po vsem svetu je veliko odpadnega mleka,« je povedala. In če ji bo uspelo doseči svoje, bodo morda nekoč milijoni oblečeni v to živilo.
***
