Tiskane izdaje
Ljubljana – Množično inoviranje in koristni predlogi, ki jih po uspešnih podjetjih »izumljajo« zaposleni, so pomembni za uspešnost podjetij, nagrade zanje pa lahko hitro previsoko obdavčene.
Koristi, ki jih imajo od tega inoviranja podjetja, so visoke, tudi večmilijonske; v Leku so samo lani znašale 7,7 milijona evrov, v BTC pa dva milijona. Jožica Rejec, predsednica uprave Domel Holdinga, poudarja, da je v njihovem podjetju ustvarjalnost ena temeljnih vrednot družbe. Čeprav so zaposleni kot množični inovatorji nagrajeni, se pogosto zgodi, da so zaradi previsoke obdavčitve kmalu lahko razočarani. Če nekdo dobi nagrado za odlično delo, lahko pade v višji obdavčitveni razred in na koncu sam skoraj nič ne dobi, pridobi samo država. To pa zanj res ni stimulativno, pravi Rejčeva.
Tudi Franci Malis, vodja sektorja za organizacijo, razvoj in nove medije v BTC, je kritičen: »Inovatorji so vsako leto, ko dobijo davčne napovedi, razočarani. To prav gotovo ni spodbudno za inovativne, ki so konec leta za svoje ideje, za dodatno uspešno delo, kaznovani. V tem segmentu bi morala sodelovati tudi država; bili bi učinkovitejši, bolj konkurenčni in privlačni za mlade talente.« V Leku sicer menijo, da same nagrade niso tako visoke, da bi pomenile davčno breme za predlagatelje, toda Darja Ferčej Temeljotov, vodja strateških programov v Leku, pravi: »Res pa je, da naša davčna zakonodaja ni naklonjena vrhunskim strokovnjakom, katerih dohodek je med najvišje obdavčenimi v svetu.«
Država bi lahko podprla množično inovativnost
Ali bi država lahko pripomogla k večji splošni množični inovativnosti v podjetjih in morda tudi širše? Avgust Šibila, vodja strateškega razvoja v Talumu, pravi: »Država bi lahko podprla prizadevanja podjetij s promocijo inovativne kulture kot načina razmišljanja na ravni države, z davčnimi olajšavami za vsa vlaganja v razvoj inovativnosti v podjetjih in ne nazadnje s ciljnim usmerjanjem razpoložljivih razvojnih sredstev v panoge in podjetja glede na ustvarjen BDP posamezne panoge v državi. Ta sredstva bi podjetja namreč lahko usmerjala v inovacije, raziskave in razvoj.«
Tudi v BTC poudarjajo, da bi vsak deležnik, tudi država, morala razumeti, kaj pomeni inovativnost. Franci Malis iz BTC pravi: »Vsekakor pa bi bili konkurenčnejši in učinkovitejši, če bi s svojimi vzvodi pristopila tudi država, ki bi res lahko ustvarila pogoje za prijaznejše inovativno okolje. Glede na dogajanja drugod v svetu, kjer ima inovativnost vse pomembnejše mesto, bi bilo treba tudi pri nas bolj poudariti inovativnost v vseh segmentih družbenega in podjetniškega delovanja, tako v šolstvu kot pri vzgoji mladine, v davčni politiki, pri novih mladih podjetjih, predvsem pa pri ustvarjanju splošne pozitivne klime o pomenu inovativnosti za prihodnost nas in generacij za nami. Država je odgovorna za oblikovanje družbene klime in pravih vrednot, tudi inovativnosti, odnosa do dela in igre, od ranega otroštva, poudarja Darja Ferčelj Temeljotov iz Leka in dodaja: »Velika večina državljanov želi in zmore pozitivno prispevati k rasti družbene in osebne blaginje, radovednost in želja po napredku sta nam prirojeni. Naloga države je, da zagotovi pogoje, kjer so ustvarjalnost, znanje in sodelovanje primerno prepoznani in nagrajeni.«
Vodja za dobro razpoloženje v podjetju
Množično inoviranje je po slovenskih podjetjih, predvsem uspešnih, utečena in koristna praksa. Podjetja s tem prvovrstnim sodelovanjem z zaposlenimi na leto dobijo na stotine koristnih ter inovativnih predlogov. Tako si lahko ustvarijo milijonske prihranke in boljše poslovne rezultate. Na koncu so zmagovalci vsi – podjetja in njihovi zaposleni.
Sisteme množične inventivne dejavnosti, ki ga ne kaže povezovati s profesionalno inovativnostjo, razvijajo po nekaterih naših podjetjih že desetletja. V Krki pravijo, da je inventivna dejavnost pomemben del kulture v Krki že od njene ustanovitve, sistem množične inventivne dejavnosti so vzpostavili pred 13 leti. V Domelu in Petrolu imajo sistem prav tako uveden že več kakor deset let, v BTC so se tega inoviranja lotili pred približno desetimi leti skupaj z Violeto Bulc, zdaj evropsko komisarko za promet. V Leku imajo pobude za izboljšave in inovacije že več desetletij dolgo tradicijo, množičnega inoviranja »v sedanjem pomenu besede« so se lotili pred štirimi leti; takrat je Lek znotraj Sandoza uvedel pilotni projekt Th!nk Sandoz.
Dr. Darja Ferčej Temeljotov, vodja strateških programov v Leku, je povedal: »Veliko smo se pogovarjali o pomembnosti izboljšav, sinergij med različnimi že uveljavljenimi pobudami, in spodbujali sodelavce, naj vse svoje predloge posredujejo prek spletne aplikacije, ki je tako začela postajati naša knjižnica idej in dobrih praks.« Samo v prvem letu so v Leku pridobili 600 idej in z njimi ustvarili 4,4 milijona evrov prihrankov, lani pa s kar 1200 idejami že težko predstavljivih 7,7 milijona evrov finančnih koristi.
V Domelu je, kot poudarja dr. Jožica Rejec, predsednica uprave Domel Holdinga, ustvarjalnost ena od njihovih temeljnih vrednot. »Zato inovativnost živimo in spodbujamo vsak dan,« pravi. Ali kot je razkril Franci Malis, vodja sektorja za organizacijo, razvoj in nove medije v družbi BTC: »V BTC množično inoviranje ni nastalo naključno, ampak je bila v strategiji družbe BTC inovativnost dolgoročno opredeljena kot ena od podlag za trajnostni razvoj družbe v prihodnosti.« V strategiji BTC do leta 2020 so si postavili cilj, da bo družba že leta 2015 postala inovativno mesto. To uresničujejo: lani se je v BTC umestil pospeševalnik ABC, potem središče za mlada podjetja in zagonska podjetja ABC Hub itn.
Tudi Skupina Talum gradi svojo razvojno strategijo na inovativnem potencialu zaposlenih. Avgust Šibila, vodja strateškega razvoja v Talumu, je povedal: »Z inovacijami pospešujemo svojo rast, stroškovno učinkovitost, svoj konkurenčni položaj in poslovno uspešnost. Inovacije so eden izmed ključnih izzivov podjetja, saj z njimi ustvarjamo trajne konkurenčne prednosti.« Tudi v Petrolu se zavedajo dejstva, da vsako uspešno skupino sestavljajo posamezniki, ki ustvarjalnost uresničujejo z medsebojnim dopolnjevanjem in sodelovanjem. »Ker znanje ustvarja zaupanje, se osebnost Petrola zrcali v odprtosti do sprememb, novih konceptov, znanj in inovativnih idej,« pojasnjujejo v Petrolu.
Meseci inovativnosti
V Petrolu zaposlene s projektom Prima ideja že od leta 2008 načrtno spodbujajo h kreativnemu razmišljanju in delovanju v odprtem prostoru inoviranja. Vsako leto zberejo več kakor 400 idej, ki povečujejo vrednost oziroma vplivajo na izboljšanje kakovosti poslovanja in delovanje procesov, zmanjšanje stroškov poslovanja, povečanje prihodkov, izboljšanje produktivnosti, varnosti, ekologije, pogojev dela in zadovoljstva zaposlenih. V Domelu dvakrat na leto organizirajo mesec inovativnosti; spomladi podelijo »uro inovativnosti« najboljšemu sodelavcu s tega področja. V Domelu, pravi Jožica Rejec, imajo posebej zaposlenega sodelavca z nazivom koordinator inovativne dejavnosti: »Vzpostavljen imamo tudi sistem SORA za vpisovanje, zbiranje in obdelavo koristnih predlogov, ki ga po desetih letih uporabe prenavljajo.« V Petrolu za »množične inovatorje« skrbi odbor za izboljšave in inovacije, ki ob koncu vsakoletnega ocenjevalnega obdobja izvede še dodatno ocenjevanje po merilih ekonomičnost, inovativnost in uporabnost ter izbere najboljše.
V kidričevskem Talumu so podjetniške ideje, ki jih posredujejo zaposleni, partnerji, študenti itd., lahko izhodišče za razvoj novih programov/dejavnosti, predvsem pa priložnost za posameznika, da s podjetjem preveri in tudi uresniči svojo podjetniško idejo bodisi v okviru družbe bodisi na samostojni podjetniški poti. »Leto 2015 je bilo za področje množične inovativne dejavnosti zelo uspešno. V Skupini Talum smo v tem obdobju evidentirali 863 inovacijskih predlogov, kar pomeni 0,73 predloga na zaposlenega. V inovacijske procese je bilo aktivno vključenih več kot 300 zaposlenih. Naš srednjeročni cilj je, da se v inovacijske procese vključijo vsi zaposleni z vsaj enim predlogom na leto,« je povedal Avgust Šibila.
Pomembni predlogi
Povsod v izbranih podjetjih poudarjajo intenzivno komuniciranje, redno predstavljajo ideje in njihove avtorje. V BTC idejo vrednotijo glede na njen pomen za trajnostni razvoj, hkrati pa mora biti posameznik vključen v tim. Franci Malis iz BTC pravi: »Posameznik z dobro idejo ne more pridobiti nagrade, vzpostaviti mora tim ter skupno predstaviti idejo ali projekt.«
Nagrade, pa še zahvala šefa
V Krki predlagatelji dobijo denarno nagrado, najboljšim podelijo tri posebne nagrade: priznanje za največ predlogov, priznanje za predlog, ki je prinesel največjo gospodarsko korist in priznanje za najboljši koristni predlog. Vsako leto je nagrajena tudi organizacijska enota, v kateri so zbrali največ koristnih predlogov in izboljšav. Vsi predlagatelji konec leta dobijo praktično darilo in še zahvalo predsednika uprave. V Domelu zaposleni lahko prejmejo za male koristne predloge simbolične nagrade do 50 evrov, pri kompleksnejših predlogih oziroma predlogih z večjo gospodarsko koristjo pa imajo ocenjevalno komisijo in pravilnik za določanje in izračunavanje nagrad. »Po enem letu od uvedbe predloga ugotovimo prihranek in predlagatelje nagradimo. Lani smo za več kot 400.000 evrov prihrankov izplačali 40.000 evrov nagrad,« je povedala Jožica Rejec. V Petrolu odbor za izboljšave in inovacije ob koncu vsakoletnega ocenjevalnega obdobja izvede dodatno ocenjevanje po kriterijih ekonomičnosti, inovativnosti in uporabnosti ter izbere najboljše. »Prima nagrade leta« podeli predsednik uprave družbe na slovesnem dogodku, na katerem nagrajenci tudi osebno predstavijo svojo nagrajeno idejo. V BTC imajo vsako leto dan inovativnosti, na katerem vodstvo družbe predstavi zmagovalne ideje in projekte, ki jih predhodno izbere in predlaga posebna komisija in nagradi prijavitelje. »Najvišja nagrada za zmagovalno idejo je tisoč evrov neto, za zmagovalni projekt pa 7000 neto. Podeljenih je tudi več nagrad z nižjimi zneski. Nagrajenci prvih treh zmagovalnih projektov še dve leti prejemajo nagrado, ki je odvisna od uspešnosti projekta v praksi,« je povedal Franci Malis. V Leku so predlagatelji upravičeni do finančne nagrade v višini pet odstotkov koristi, ki jo pomeni njihova ideja, pri tem pa so upoštevani še faktor pristojnosti oziroma nadgradnje rednega dela posameznika. Poleg tega imajo tudi častne nagrade, več prireditev, vrhunec je teden inovativnosti, organiziran na vseh lokacijah Leka, člana skupine Sandoz. V Talumu se za vsak inovacijski predlog, ki je bil ocenjen za koristnega, izplača enkratna nagrada v višini 20 evrov (bruto). Če je dosežena gospodarska korist višja od 700 evrov, se prijavitelju ali več njim ter članom skupine za uvedbo izplača denarna nagrada; in sicer tri odstotke vrednosti izračunane gospodarske koristi. Kadar je več prijaviteljev in članov skupine za uvedbo inovacijskega predloga, višino izračunane nagrade razdelijo.
