Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Morebitno premostitveno posojilo za Stožice brez SID banke

Konzorcij bank menda blizu dogovora o 15 milijonih evrov posojila, pomembnega za končanje projekta.

čet, 10.11.2011, 06:00

Ljubljana – Medtem ko nekateri neuradni viri trdijo, da je konzorcij bank povsem blizu dogovora, da bo Grepu, investitorju športno-trgovskega središča Stožice, odobril 15 milijonov evrov premostitvenega kredita, direktor Grepa Uroš Ogrin teh informacij nima. Če bo takšen kredit odobren, SID banka v njem ne bo sodelovala.

Na naše vprašanje, ali se je konzorcij bank že dogovoril za 15 milijonov evrov premostitvenega kredita Grepu in ali SID banka v tem konzorciju še naprej sodeluje, so nam v Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banki) odgovorili, da banka ni v sindikatu za omenjeni kredit. SID banka namreč po zakonu o slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) ne sme dajati premostitvenih posojil.

»SID banka je lani sodelovala v sindikatu bank pri sindiciranem kreditu družbi Grep za gradnjo gospodarske in javne infrastrukture, to je skladno z 11. členom ZSIRB. Skupna vrednost kredita je znašala 115 milijonov evrov, zneski posameznih bank pa so zaupni,« so sporočili iz SID banke. V sindikatu sodelujejo še NLB, NKBM, Abanka, Banka Celje, Gorenjska banka in Factor banka.

Znano je, da bi moral Grep pred črpanjem 15 milijonov evrov vredne zadnje tranše 115-milijonskega posojila zagotoviti najmanj 15 milijonov evrov svežega kapitala. Lani jeseni je predsednik vlade Borut Pahor od Libije dobil zagotovilo, da bo njihova državna agencija za investicije v Stožice vložila 30 milijonov evrov. A libijskega denarja v Stožicah ni, to je preprečila revolucija v tej severnoafriški državi.

Prav od vstaje Libijcev proti Moamerju Gadafiju marca letos menda potekajo pogovori o premostitvenem kreditu. Že pred tem je financiranje Stožic postala politična tema. Lani poleti je tako Janez Janša (SDS) dejal, da si NLB, če bo dala posojilo za Stožice, ne zasluži dokapitalizacije, temveč kazenski pregon. Prav NLB je z okoli 50 milijoni evrov posojil največja financerka Stožic, brez največje banke pa prav gotovo ne bo niti premostitvenega kredita. V bankah na vprašanje, ali je dogovor o tem posojilu sklenjen, nočejo odgovarjati. Niti v Abanki, kjer so odgovorili, da še naprej sodelujejo v konzorciju.

Banke si menda obetajo, da bi premostitveni kredit s svojim vložkom v Grep poplačal nov partner, ki naj bi ga poiskali. Dokapitalizacije namreč glavna partnerja Gradis skupina G in Energoplan ne moreta zagotoviti. Zadnji ima, denimo, že dva meseca blokirane vse transakcijske račune, zamuja pri projektih, zmanjšuje število zaposlenih in hoče z bankami upnicami doseči dogovor o prestrukturiranju dolga.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se