Možnost poškodbe reaktorja bo štirikrat manjša

Krško nuklearko bodo v desetih letih varnostno nadgradili iz druge v tretjo generacijo sodobne elektrarne.

sre, 14.02.2018, 06:00

Krško – Krška jedrska elektrarna (Nek) je sredi druge velike posodobitve. Medtem ko so od leta 1996 do 2000 z okoli dvesto milijoni takratnih mark njeno moč povečali za 6,3 odstotka, jo bo 237 milijonov evrov vredna nadgradnja do leta 2021 z varnostnega vidika postavila ob bok najsodobnejšim jedrskim objektom.

Ključne posodobitve 95 milijonov vredne druge faze programa nadgradnje varnosti bodo opravili med enomesečnim remontom aprila. Najpomembnejša pridobitev bo nova pomožna nadzorna soba, ki bo pripravljena ob koncu remonta 2019 in ne bo ob reaktorski zgradbi, ampak na obrobju jedrskega kompleksa v samostojni zgradbi. V primeru morebitne velike nesreče na nuklearnem otoku bi elektrarno tako lahko poskusili ustaviti in ohladiti z varnejše razdalje. »Pomožna kontrolna soba v bunkerski izvedbi bo omogočila delovanje v vseh pogojih, tudi če bi na elektrarno padlo veliko letalo ali bi na glavnem objektu izbruhnil požar,« je dejal direktor inženiringa v družbi Božidar Krajnc.

Medtem ko ima glavna kontrolna soba okoli 1300 alarmnih okenc, jih bo pomožna imela okoli 300. Njena kopija je že postavljena in jo uporabljajo za simulacijo različnih dogodkov, resnična pa bo imela neodvisen sistem električnega napajanja in sistem za nadziranje atmosfere v primeru povečanega sevanja v okolici: »Razpeljati moramo okoli 130 kilometrov kablov. Začeli smo decembra, zdaj je položenih okoli 30 kilometrov.«


Generacijski preskok

Ob jedrski nesreči v Fukušimi pomožne kontrolne sobe niso imeli, ampak so delo koordinirali iz novega in nepoškodovanega operativnega podpornega centra. V Krškem bodo lastnega posodobili do konca leta s preureditvijo atomskega bunkerja za dvesto ljudi še iz časa nekdanje države: »Brez tega objekta bi morali Japonci še veliko bolj improvizirati.« Drugi pomemben sklop druge faze varnostne nadgradnje bo alternativni način hlajenja bazena za izrabljeno gorivo in dolgoročno odvajanje toplote iz primarnega kroga ali zadrževalnega hrama.

Ob koncu programa nadgradnje varnosti bo krška jedrska elektrarna z vidika varnosti primerljiva z najsodobnejšimi tretje generacije. Prvi blok je ob zagonu sodil v drugo generacijo, od takrat pa so se varnostne zahteve na podlagi analiz jedrskih nesreč zaostrile.

Eden od pomembnih dejavnikov je bil tudi teroristični napad leta 2001 v New Yorku. Američani so nato do leta 2006 izvedli številne študije in v zadrževalni hram usmerjali vagone s kerozinom. Prišli so do sklepa, pravi Krajnc, da ob padcu letala ne morejo nastati poškodbe primarnega hladilnega kroga v zadrževalnem hramu, a da bi bilo zaostalo toploto treba odvajati na alternativni način: »Vsi po svetu so zgradili hitre mobilne priključke in nabavili mobilne črpalke, to so počeli tudi v Fukušimi. Mi smo ta projekt izvedli že v letih 2010 in 2011, kar je bil eden od vzrokov, da smo uspešno opravili stresne teste.«

Ob koncu programa nadgradnje varnosti bo krška jedrska elektrarna z vidika varnosti primerljiva z najsodobnejšimi tretje generacije. Foto: Janoš Zore

Upočasnitev pocenila elektriko

V Neku so varnost skladno z zahtevami slovenske zakonodaje začeli nadgrajevati leta 2006 zaradi načrtov za podaljšanje življenjske dobe elektrarne za dvajset let do leta 2043: »Po jedrski nesreči v Fukušimi je uprava za jedrsko varnost leta 2011 izdala odločbo, da mora elektrarna pripraviti program nadgradnje varnosti. S tem bomo za štirikrat zmanjšali verjetnost za poškodbo jedrske sredice.«

Tretja faza nadgradnje in s tem celoten program bosta s prehodom na pasivno suho skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva v betonsko-kovinskih zabojnikih končana predvidoma leta 2021; v francoskih jedrskih objektih šele leta 2033. Po prvotnih načrtih so v Neku zaključek vseh del načrtovali za letos, zamik pa je nastal zaradi visokih stroškov in zahteve lastnikov za izdelavo študije upravičenosti podaljšanja življenjske dobe. Slovenija in Hrvaška sta zeleno luč za to dokončno prižgali leta 2014.

Počasnejši potek nadgradnje je znižal lastno proizvodno ceno električne energije, ki jo lastnika, Gen energija in Hrvaško elektrogospodarstvo (Hep), elektrarni plačujeta za stroške obratovanja in investicij. Lastna cena leta 2008 je bila 26 evrov za proizvedeno megavatno uro električne energije, leta 2013 se je zvišala na 38 evrov.

»Naša sedanja lastna cena je 27 evrov, pri čemer je slaba tretjina zneska namenjena za investicije. Brez tega bi znašala od 17 do 18 evrov. Vendar se cena ne bo znižala, ker bomo tudi po koncu programa nadgradnje varnosti še naprej investirali v elektrarno. Ne več od 40 do 50 milijonov evrov na leto, ampak od 10 do 20 milijonov. Lastna cena električne energije bo po letu 2021 od 20 do 25 evrov,« napoveduje Krajnc.

Prijavi sovražni govor