Na dobri poti do pametnih mest

Kranj, Ljubljana, Maribor: Rešitvam s področja trajnostnih urbanih strategij bo namenjenih čedalje več sredstev

Objavljeno
04. december 2015 18.28
Miran Varga
Miran Varga
V Sloveniji obstajajo pobude za pametno mesto, denimo v Ljubljani, Mariboru in Kranju. Res pametnega mesta pa (še kar) ni. A 117 milijonov evropskih sredstev, namenjenih urbanemu razvoju, obljublja spremembe.

Slovenskim mestom postaja jasno, da so prav trajnostne urbane strategije s projekti s pametno dimenzijo tiste, ki imajo (naj)več možnosti za dobro oceno in pridobitev financiranja od Evropske unije. Velika motivacija je tudi pametna specializacija, saj ta seže širše – poudarek ni samo na mestih, ampak tudi na občinah in skupnostih. Katero je torej ta hip najpametnejše mesto v Sloveniji?

Kranj

V Kranju (in nasploh na Gorenjskem) se zadnja leta prav tako več ukvarjajo z izzivi trajnostne mobilnosti, predvsem prometne infrastrukture in ureditvijo kolesarskih stez, pri čemer celostno načrtovanje prometa daje prednost ljudem in ne avtomobilom. V Kranju ima sedež tudi Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG), ki bedi nad izvajanjem nalog s področja energetike ter izvaja akcijski načrt energetskega koncepta in energetski načrt za trajnostno energijo regije. Mestna občina Kranj ima prek agencije LEAG določenega celo svojega energetskega menedžerja. LEAG pa je uvedla še tako imenovano energetsko knjigovodstvo in upravljanje. V občini tako deluje več pametnih sistemov in rešitev, ki omogočajo spremljanje in napredno upravljanje rabe energije, ki ob energetski sanaciji objektov prinašajo občutno nižje stroške in izpuste CO2. Upravitelji objektov si dodatne prihranke obetajo tudi od sistema, ki bo bolj upošteval aktualne meteorološke podatke in pozitivno vplival na znižanje stroškov ogrevanja.

V Kranju deluje vrsta javnih zavodov in javnih podjetij, ki samostojno uporabljajo pametne rešitve in omogočajo storitve (javni prevozi, knjižnica, parkirni sistemi …), na občini pa si njihovo uporabo želijo povezati z enotno informacijsko infrastrukturo. V mestu večji napredek na področju pametnega mesta in njegovih storitev pa tudi splošnega gospodarskega razvoja pričakujejo po gradnji širokopasovnega omrežja na območjih, ki še niso pokrita. Gorenjska prestolnica si v mestu želi zadržati mlade, zato je začela izvajati projekte, ki načrtno spodbujajo mlade h kreativnosti, inovativnosti, tehniki in podjetnosti (projekti TIP-Talenti, Inovativnost, Podjetnost MOK). Med drugim je letos odprla Kovačnico, tako imenovani coworking center, oziroma prostor, kjer mlade z idejami in talenti spodbuja, da jih razvijejo do končnih izdelkov/storitev. Pri tem sodeluje z Razvojnim centrom IKT in uveljavljenimi podjetji, podjetniki in drugimi referenčnimi institucijami (na primer OpenLab, Šolski center ...). E-rešitve želi občina v sodelovanju s partnerji vpeljati tudi na področje upravljanja in izvajanja lastnih storitev prek projektov e-uprave in e-demokracije, za lažjo dostopnost občanov do storitev, ki jih za uporabnike storitev izvaja MOK.

Kranjsko telekomunikacijsko podjetje Iskratel že vrsto let sodeluje pri oblikovanju verig vrednosti na področju pametnih mest in skupnosti. Podjetje, ki deluje predvsem globalno, želi uspevati tudi na lokalnem nivoju, zato tesno sodeluje v industrijski pobudi Gorenjska – pametna skupnost. Iskratel blesti predvsem na področju komunikacij, kjer premore vrsto vrhunskih referenc, predvsem v Rusiji in sosednjih državah. Na olimpijskih igrah v Sočiju so tako poskrbeli za delovanje ključne telefonske številke 112 za javno varnost, bogate izkušnje pa imajo pri postavitvi komunikacijskih omrežij za policijo in vojsko v različnih državah. Zagotavljanje varnosti ter učinkovitega preprečevanja in obvladovanja incidentnih situacij je osnova in glavni pogoj pametnega mesta. Podjetje želi svoja znanja kar najbolje preslikati tudi na področja pametnih urbanih okolij, kjer je komunikacija med sistemi, senzorji in zaposlenimi v različnih podjetjih in organizacijah ključ do brezhibnega delovanja pametnega mesta. V zadnjih letih je Iskratel tako postal tudi regijski ponudnik naprednih rešitev s področja avtomatizacije transporta in učinkovite rabe energije.

Ljubljana

Prestolnica noče zaostajati za konkurentoma. Mesto Ljubljana je treba pohvaliti, saj je v osmih letih realiziralo kar 1460 projektov, ki vsekakor pripomorejo k pridobivanju oznake pametno mesto. Velik dosežek je tudi osvojitev naziva zelena prestolnice Evrope, kar je za leto 2016 postala prav Ljubljana. Prestolnica uporablja številne lokalne metrike, kar ji omogoča medmestno primerjavo in ustvarjanje primerjalnih prednosti. Da slovenska prestolnica s pametno urbanizacijo misli skrajno resno, dokazuje tudi študija Trajnostna urbana infrastruktura – Ljubljana – Pogled v leto 2050, ki ugotavlja, da ima Ljubljana v prihodnjih desetletjih še možnosti za dodatno znižanje porabe energije in emisije toplogrednih plinov.

Enourni brezplačni internet za prebivalce in obiskovalce mesta z dobro pokritostjo, infotočke za kakovostno mobilnost, postopne izboljšave javnega avtobusnega potniškega prometa ter ureditev parkirišč (med drugim tudi P+R) so ob projektu BicikeLJ tiste izmed rešitev, ki jih obiskovalci prestolnice najprej opazijo. Za prebivalce je seveda bistvenega pomena še najmanj drugih 20 trajnostnih projektov MOL, s področja energetike, urejanja voda in okolice. Središče mesta je že leta 2007 postalo tako imenovana ekološka cona, zaprta za motorni promet, njena površina pa se vztrajno širi. Med slovenskimi mesti ima Ljubljana daleč največ polnilnih mest za električna vozila in najbolj aktivno spodbuja njihovo rabo. Na strehah javnih podjetij so »zrasle« sončne elektrarne, samo na območju Ljubljane jih je bilo v zadnjih letih zgrajeno več kot sto. Za lepšo podobo središča mesta od leta 2008 dalje skrbijo podzemne zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov.

»Ljubljana danes že premore veliko pametnih rešitev, ki jim morebiti manjka le pika na i, saj še niso dovolj dobro povezane med seboj. Pri tem mesto Ljubljana ni nobena izjema v primerjavi z drugimi naprednimi mesti, saj mora biti poleg interesa uporabnikov na voljo tudi interes snovalcev posameznih rešitev/storitev po povezovanju. Prihodnost pametnega mesta je v vključitvi vseh deležnikov, denimo državljanov, podjetij, javnih ustanov, nevladnih organizacij, izobraževalnih institucij ter investitorjev in bank v upravljanje mesta – denimo prek pobud in mnenj,« razlaga Blaž Golob iz podjetja SmartIS.

Maribor

Štajerska prestolnica je že pred leti zaradi aktiviranja trajnostnega razvoja urbanega okolja in spodbujanja inovativnosti v mestu Maribor ustanovila Pobudo Pametno mesto Maribor (Smart City Maribor Initiative) in izvedla več pilotnih projektov. Z aktiviranjem pobude pametnega mesta se Maribor pridružuje naprednim urbanim okoljem, ki so prepoznala prednosti intenzivnega sodelovanja občine, raziskovalnih organizacij in industrije pri zagotavljanju kakovostnih življenjskih pogojev in tehnološkega razvoja. V Mariboru je denimo aktivno trinivojsko regionalno partnerstvo med Mestno občino Maribor, Univerzo v Mariboru, drugimi razvojnimi institucijami in gospodarstvom.

V Mariboru so tako v zadnjih letih izvedli vrsto uspešnih projektov, pri čemer so prednjačile rešitve s področja pametne mobilnosti. V projektu TRAMOB so se posvetili predvsem povečanju deleža kolesarjev, pešcev in potnikov javnega potniškega prometa. V ta namen so uredili vrsto kolesarskih stez, varovano kolesarnico (Kolesodvor) in »kolesarsko kuhinjo« oziroma popravljalnico koles ter peš poti v centru mesta in širše, avtobusna postajališča pa opremili z digitalnimi prikazovalniki. V nasprotju s prestolnico je brezplačni mestni dostop do interneta razširjen tudi na avtobuse prevoznika Marprom. Mesto je izdelalo tudi celostno prometno strategijo, ki jo namerava udejanjiti v prihodnjih letih. V gradnji je več javnih polnilnic za električna vozila, prav tako pa je možna tudi njihova izposoja (na glavni železniški postaji in pri podjetju Zadihaj). Pika na i – rezervacija in izposoja električnih vozil – je možna tudi prek aplikacije na mobilnem telefonu.

Lani so v Mariboru začeli novo strategijo izvajanja javnih prireditev in uporabo povratne embalaže – Eko City Maribor. S sprejemom občinskega odloka je uporaba povratne embalaže predpisana za vse javne prireditve, ki se organizirajo na javnih površinah.

Mesto Maribor je prijazno tudi do turistov. Kartica Maribor City Card jim omogoča brezplačne storitve in popuste na področju turistične, kulturne, gostinske in druge ponudbe. V središču mesta najdemo še dve interaktivni informacijski točki z večjezičnim uporabniškim vmesnikom, ki občanom in turistom danes ponuja aktualne vsebine, kot so podatki o prireditvah, spremljanje utripa mesta prek spletnih kamer, podatki o kakovosti zraka, podatki o vremenu, fotogalerije dogodkov, znamenitosti mesta in zemljevid mesta. V okviru pobude je bilo razvito tudi spletno orodje za komuniciranje prebivalcev z občino in upravljavci lokalne javne infrastrukture »Izboljšajmo Maribor«, ki bo skupaj z mobilno aplikacijo dostopno še letos.

»Ključni dejavnik uspeha iniciative Pametno mesto Maribor je zmožnost uspešnega sodelovanja lokalne skupnosti, univerze, javnih podjetij in gospodarstva. Tvorno sodelovanje je pogoj za razvoj mreže demonstracijskih in testnih centrov, namenjenih razvoju tehnologij in storitev. Mesto tako aktivno soustvarja poslovne priložnosti in krepi visokotehnološki in storitveni sektor,« je povedal Matjaž Gerl, svetovalec iz E-zavoda, s katerim je mariborska občina pripravila projekt vzpostavitve pametnega mesta.