Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko so se ugledni direktorji posedli za mizo v poslovni oazi Gospodarske zbornice Slovenije, da bi na skupni tiskovni konferenci z Združenjem Manager posvarili pred konkretnimi posledicami napovedane mini davčne reforme, so že vedeli za veliko novico: finančni minister Dušan Mramor je na kongresu delodajalcev na drugem koncu Ljubljane malo pred tem povedal, da vlada ne bo predlagala spremembe obdavčitve kapitala, preostanek paketa reformnih predlogov pa bo odložila za vsaj leto dni.
Cvetober slovenskih menedžerjev s prvakoma združenja in zbornice na čelu je svoje poslanstvo kljub vsemu opravil, češ, za zdaj je prevladal zdrav razum, mi pa bomo poskrbeli, da bodo ministrove besede meso postale. In ko se bo pripravljala nova davčna reforma, ki je vsekakor potrebna, naj pripravljalci upoštevajo stališča deležnikov iz gospodarstva, da se zgodovina ne ponovi.
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je poudaril, da že dolgo ni kakšen ukrep tako združil slovenskega gospodarstva, kot ga je tokratni predlog davčnih sprememb. Vsa gospodarska združenja so, sprva nekoordinirano, nato pa ubrano, zasula vlado s sporočilom, da je zakon nesprejemljiv, podpisniki socialnega sporazuma pa so požugali celo z ulico, s protesti na cesti. S skupnim nastopom so dokazali, da se zavedajo posledic, je poudaril Hribar Milič.
»Za nas je najpomembnejša rast podjetij, dobiček pa je gorivo za to rast,« je svojo utemeljitev nasprotovanju predlagani davčni reformi začel Aleksander Zalaznik, predsednik Združenja Manager in generalni direktor podjetja DanfossTrate. Podjetje lahko raste iz dobička in tako, da se krepi domača potrošnja. Če želimo čim več denarja vložiti v razvoj podjetja, mora gospodarstvenikom ostati čim več in zato mora biti dobiček, ki se reinvestira, dovolj nizko obdavčen. Ko se izplača, je zgodba lahko drugačna. Kar zadeva plače in dohodninsko zakonodajo, pa v Združenju Manager menijo, da je obdavčitev absolutno previsoka. Prizadevajo si za višje neto plače, ki bi prinesle več optimizma in krepile potrošnjo. To pomeni, da je bil sedanji predlog davčne reforme izrazito nerazvojno usmerjen in je nasprotoval vsemu, za kar si gospodarstvo prizadeva. Pri nastajanju nove zakonodaje bi želeli biti podjetniki vključeni kot aktivni partner.
Trivo Krempl, direktor AJM, je izhajal iz vzorca nastajanja in rasti družinskega podjetja, kot je AJM. Podjetje deluje že 25 let in je pred dvema letoma prešlo na drugo generacijo. Obdavčitev kapitalskih dobičkov bi v takih primerih pomenila zavoro za prehod. Nasprotno, davčna reforma bi morala to spodbuditi. Večina podjetij je zrasla iz majhnih delavnic v večja podjetja predvsem z vlaganjem dobička v razvoj in v delovna mesta.
Vsaka investicija zahteva določeno znanje in denar, je dejal Marko Lotrič iz podjetja Lotrič meroslovje. Na predlagane ukrepe, zlasti znižanje olajšav za razvoj in raziskave, je pogledal z aspekta načrtovane pametne specializacije, ki podpira razvoj in raziskave, povezovanje med gospodarstvom in znanostjo, mreženje znotraj podjetij. Na neki točki bi znižanje olajšav zavrlo prav te ukrepe, ki jih država sama hoče izpeljati.
Znižanje olajšav za razvoj in raziskave, še posebej pa znižanje olajšav za investiranje, bi hudo prizadelo kapitalsko intenzivna podjetja, kakršno je SIJ. Kot je povedal njegov direktor za korporativno komuniciranje Denis Mancevič: če ne investiraš dovolj, te v petih ali desetih letih ni več. Še zlasti to velja za evropski trg, na katerega prihajajo konkurentje z Daljnega vzhoda. SIJ je globalno konkurenčen, a to je tudi rezultat več kot 400-milijonskega investicijskega cikla po vstopu strateškega lastnika. S predlogom za znižanje olajšav za investicije pa vlada pošilja znamenja, da taka naložbena aktivnost ni bila prava. V resnici bi morali delovati v nasprotni smeri, spodbujati naložbe, je bil odločen Mancevič.
»Čeprav bo reforma umaknjena, je škoda, vsaj kar zadeva obdavčitev kapitalskih dobičkov, že nastala,« je nadaljeval misel Miran Pikovnik, predsednik uprave Unija. Slovenskim in tujim podjetnikom smo poslali signal, da se lahko nekaj, kar smo gradili 15, 20 let, in verjeli, da bo obdavčitev po tem času nič, lahko čez noč spremeni in nas udari 25-odstotni davek. Pustimo ob strani, je dodal, da bi bil davek retroaktiven in najbrž ne bi prestal presoje ustavnega sodišča. Bolj pomembna je informacija, ki jo dajemo: kaznujemo uspešne, dobre podjetnike, vlagatelje pa podimo iz države, ker je tu kapital preveč obdavčen. In tako bo na naših lestvicah bogatih Slovencev čedalje več ljudi, ki ne bodo slovenski rezidenti.
Branko Rožič, direktor podjetja Količevo Karton, podpira umik mini davčne reforme, saj je bila to »v danih rokohitrskih daj-dam razmerah« edina pametna in logična poteza. Zavrnil je ocene predlagateljev zakona, da olajšave za investicijsko opremo ne dajejo rezultatov. Primer Količevo karton to demantira. Z olajšavami v opremo je v štirih letih neposredno prihranil 2,65 milijona evrov. Če bi bila olajšava pol nižja, bi bil prihranek pol manjši. Številka ni zanemarljiva, ta denar je ostal podjetju za reinvestiranje. To je dodaten motiv podjetniku, da denar vloži v podjetje in ga razvija, in to vpliva pozitivno tudi na okolje in državo, ki na koncu pobere več davkov.
Tudi Milan Slokar, direktor prevozniškega podjetja Slokar, je poudarjal pomen vlaganja dobička v krepitev konkurenčnosti. Njegovo sporočilo je bilo zdravorazumsko in preprosto: Država naj z ustrezn(ejš)imi davčnimi zakoni omogoči firmam, da bodo lahko več delale, saj bi s tem pridobili vsi, tudi državna blagajna.
Predlagane ukrepe na drugi strani, pri spodbujanju nagrajevanja delavcev, so menedžerji načeloma podprli, vendar so v en glas ugotavljali, da so šibki v izvedbenem delu. Vsebujejo toliko omejitev, da jih praktično ne bi mogli izvajati. Zato menedžerji predlagajo vladi, naj sistem spodbujanja nagrajevanja v tem delu izboljša in »vgradi več zaupanja v poslovodstvo«.
Na splošno pa so poudarili, da so pogledi dela javnosti (pa očitno tudi predlagateljev) na davke preveč statični. Ne gre zato, komu in kje vzeti, da se bo napolnila proračunska luknja, ampak kako spodbuditi gospodarstvo, da bo več ustvarilo in skozi različne kanale, tudi večjo zasebno porabo, več prineslo v proračun.
