Tiskane izdaje
Ljubljana - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je predstavila Manifest industrijske politike, v katerem poudarja pomen renesanse industrije in gospodarstva. Ker si želimo in potrebujemo gospodarsko rast in nova delovna mesta, je na predstavitvi poudaril predsednik GZS Marjan Mačkošek. Hkrati pa so na GZS kritični do proračunskih predlogov, ki niso naravanani razvojno, ampak potrošniško.
Pri zahtevah in predlogih Manifesta ne gre le za našo industrijsko prihodnost, ampak njegov preporod. Ali kakor je dejal Mačkošek, ne le za tehnološki razvoj, ampak oblikovanje širšega prijaznega poslovnega okolja – od davčnega do administrativnega in razvojnega ter seveda tudi izobraževalnega. Manifest, ki je nastal v tesnem sodelovanju s člani strateške skupine Slovenija 5.0., bo tudi ključna tema razprave na 10. Vrhu slovenskega gospodarstva prihodnji teden.
Marjan Mačkošek: »Gre za pogled tistih deležnikov, ki želijo uravnotežen razvoj vseh družbenih podsistemov, ker bomo le tako postali uspešna družba na dolgi rok. Zavedati se moramo, da na globalni ravni tekmujejo države in ne gospodarske družbe in verjamem, da je v Sloveniji dovolj kritične mase razuma, ki bo v našem dokumentu prepoznala njegovo dolgoročnost in neodvisnost od tega, katera politična opcija bo v danem trenutku na oblasti.«
V Manifestu se zavzemajo za pametno državo, ki bo dala poudarek pomenu poslovnega okolja, znotraj tega prostorski zakonodaji, ki bo atraktivna za vlagatelje, ki bo opredelila prioritete pri strateških infrastrukturnih naložbah in k temu lahko veliko pripomore tudi javna uprava. Pomemben predlog Manifesta je uvedba zlatega investicijskega pravila, ki bi, po avstrijskem zgledu, omogočal razvoj infrastrukture brez večjih nihanj. Tretji pomemben ukrep so pametni davki: več delovnih mest lahko ustvarimo z manjšo obremenitvijo dela, kar pa po mnenju GZS ne bo mogoče brez nižje javne porabe. V Manifestu se zavzemajo tudi za aktivno vlgo Fursa, ki bo davčnim zavezancem pravočasno svetoval v primeru dvomov. Mačkošek je tudi poudaril, da je eden od problemov pri nas dejstvo, da imamo res nizko obdavčen kapital, a do tega pride, ker imamo visoke in skrite obdavčitve še preden v podjetju sploh pridejo do dobička. Sem, denimo, sodijo razne takse in prispevki, ki zdaj ob zgodovinsko nizkih cenah energentov tega preprosto ne odražajo.
Naslednji ukrep je pametno kadrovanje, zato bi bil potreben akcijski načrt za preoblikvoanje izobraževalnih programov v smeri deficitranih poklicev. Seveda je v Manifestu tudi prostor za pametni razvoj, torej tisto, kar opredeljuje Strategija pametne specializacije. A strategija, ki se zavzema za okrepitev znanja in znanosti v slovenski družbi, mora biti takšna, ki bo sledila dodani vrendosti v gospodarstvu in ne bo sama sebi namen. V Manifestu ima pommebno mesto seveda tudi pametna internacionalizacija.
Cilj ukrepov iz Manifesta je do leta 2020 zvišati dodano vrednost slovenskega gopsodarstva na 80 odsotkov povprečja EU.
GZS kritična do poračuna 2016 in 2017
Pričakovanja gospodarstva so bila zelo visoka, namreč da bo po že doseženih gospodarskih rasteh in rezultatih gospodarstva vlada pripravila razvojno naravnan predlog proračuna. Mačkošek: »Na UO GZS smo jasno povedali - proračun ni razvojno, amapak potrošniško naravnan. Kajti zdaj smo se šele odbili od padanja, zato čas še ni primeren za razmišljanja o delitvi in šele potem o ustvarjanju. Od politike zahtevamo, da prepozna nujno potrebo po ustvarjanju in šele potem po delitvi.« Mačkošek je tudi poudaril, da v predlogih proračunov ni pripravljenih modelov za investicije v infrastrukturo, nasprotno pa je v njih bistveno znižanje investicjskih sredstev. Skrbi jih dodatno obremenjevanje gospodarstva. Uvajanje davčnih blagajn po hrvaškem vzoru podpirajo, vendar opozarjajo, da je bilo pri teh uvedbah s strani države ignorirano dejstvo, da so na Hrvaškem ob tem nekatere davčne stopnje znižali, o čemer pri nas ni slišati ničesar. Tudi dvig davka na dodano vrednost, ki naj bi bil začasen ukrep, ostaja stalnica. Redefinicija minimalne plače je lahko nevarnost za podjetja, ki so v krizi in seveda delovna mesta v njih. Ob tem je Mačkošek dejal, da vlada popušča sindikatom javnega sektorja, čeprav se je masa za plače v javnem sketorju od leta 2008 povečala za 9 odstotkov, v zasebnem pa le za 2,7 odstotka. V tem istem obdobju so v javnem sektorju na novo zaposlili 3000 ljudi, v gospodartsvu pa je delo izgubilo 67 tisoč ljudi. Te številke tudi jasno kažejo, kdo je bil glavni nosilec bremen krize. Najbolj pa GZS skrbi, da predlagani proračuni zapirajo maneverski prostor za resne strutkurne reforme.
Ker vlada načrtuje proračune na optimističnih napovedih gospodarske ratsti (2,3-odstotne prihodnje leto), tako ohranja neravnotežje pri bremenih v družbi, hkrati pa obstaja velika nevarnost, da bo zaradi tega prišlo do dodatnega obremenjevanja, je dejal Goran Novkovič, svetovalec generalnega direktorja GZS. Ob tem pa nobenega pesimističnega pokazatelja ob vseh tveganjih v svetu, je še dodal Novkovič, zato je proračun, ki temelji zgolj na optimisitčnih scenarijih lahko zelo nevarna igra.
